Informacijska družba - Ljudmila

avtoritete oziroma se jih na druge načine antropomorfizira. Računalniški
kriminal se tolmači kot neobvezujoče igranje vlog v virtualnem okolju, pri
čemer so tudi pravila le del te igre. Temeljna zmota v vseh teh primerih izvira
iz nerazumevanja informacije in infosfere sploh. Klasična etika na tej točki
odpove, enako kot tudi pravne norme 7 , izkazalo pa bi se lahko, da je etični
diskurz informacije prava podlaga za novo makroetiko.
Univerzalnost informacijske etike se potrjuje v naslednjem:
•
•
•
•
•
•
•
uniformnost pojavov – vsi procesi so obenem tudi informacijski procesi;
refleksibilnost – vsak informacijski proces generira ali se vključuje v splošni
tok informacij;
neizbežnost – celo odsotnost informacijskega procesa je tudi
informacija;
enovitost obstajanja – entiteta je konsistentni paket informacij brez
kontradikcij;
enovitost dejavnikov – dejavnik je entiteta, sposobna producirati
informacijske procese;
enovitost ne-bivanja – negacija vsakršne informacije ali informacijska
entropija (»šum«);
enovitost okolja – infosfera je sestavljena iz totalitete informacijskih
entitet (dejavnikov, procesov, lastnosti, odnosov), ki so vsi informacijsko
enakovredni, saj je vrednost intrinzična in iz nje izhaja upravičenost
obstajanja informacij, njihovo uničevanje (entropija) pa je zlodelo.
Že neoplatonizem se je zavedal nekaterih lastnosti infosfere, kot so
konsistentnost/nekonsistentnost, uporabljivost/neuporabljivost, prisotnost/
odsotnost. Prosvetljenstvo je znalo razčleniti naslednje njene lastnosti:
trajnost/minljivost, stabilnost/nestabilnost, trdnost/razkroj, verodostojnost/
zloraba, zaupljivost/zavržnost, veljavnost/zastarelost, točnost, integralnost/
parcialnost, avtentičnost/neavtentičnost, zanesljivost/nezanesljivost, bogastvo/
revščina, plodnost/sterilnost. Libertinizem je k temu dodal še: razpoložljivost/
nerazpoložljivost, razširjenost, dosegljivost/nedosegljivost, koristnost,
donosnost, urejenost/nered, sistematičnost. In končno smo v informacialni
družbi pozorni še na naslednje lastnosti infosfere: korektnost, adaptabilnost,
nadgradljivost, normativnost/redundanca.
Zlo se v infosferi imenuje entropija, iz česar je jasno, kaj pomeni živeti kot
etično odgovoren dejavnik v infosferi: treba je skrbeti, da se ne zgodi pozaba
in prispevati k informacijskemu izobilju s količino, kakovostjo in raznolikostjo
informacij.
Informacijska etika je objektno usmerjena ontocentrična teorija, ki je podlaga
ravnanj vseh dejavnikov, v vsakem trenutku in na vsakem mestu. Gre ji za
dobrobit informacije in infosfere v celoti, je altruistična. Razlogi za etična
169