22.12.2012 Views

Informacijska družba - Ljudmila

Informacijska družba - Ljudmila

Informacijska družba - Ljudmila

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

organizaciji je pograbila za sleherno možnost hitrega komuniciranja, ki jo je<br />

ponujala IT, in na ta način je CERNET predstavljal eno od vališč novih zamisli<br />

tudi na tem področju. V letu 1990 je bil CERN največji internet-host v Evropi.<br />

V teh pogojih je Tim Berner-Lee ustvaril WordWideWeb, ki se je izkazal za<br />

vizionarsko rešitev. 14<br />

Ali lahko v tem pospešenem razvoju IT najdemo neko prelomnico, ki bi jo<br />

označili kot začetek novega obdobja? Manuel Castells je prepričan, da je<br />

to mogoče: “Mislim, da lahko brez pretiravanja rečemo, da je IT-revolucija<br />

spočeta v sedemdesetih.” (Castells, 1999). Kot utemeljitev navaja naslednje<br />

dogodke:<br />

•<br />

•<br />

•<br />

•<br />

•<br />

•<br />

•<br />

•<br />

•<br />

34<br />

1969 - elektronsko stikalo<br />

1969 - ARPANET<br />

1970 - optična vlakna<br />

1971 - mikroprocesor<br />

1974 - TCP/IP<br />

1975 - mikroračunalnik<br />

1975 - digitalno stikalo<br />

1977 - AppleII<br />

1977 - Microsoft<br />

Datum in kraj spočetja sta povezana z resno razvojno krizo kapitalizma (in<br />

svetovnega gospodarstva sploh), ki je narekovala nujno prestrukturiranje.<br />

“Sputnik-šok” je zagotovil denar za raziskave ter razvoj in prišlo je do sinergije<br />

dveh dejavnikov: avtonomnega (podjetniškega) razvoja nove IT in kriznega<br />

ukrepanja države zaradi ohranjanja svetovne pozicije.<br />

Če je bila industrijska revolucija evropska zasluga z angleško inklinacijo, je<br />

IT-revolucija ameriška zasluga s kalifornijsko inklinacijo.<br />

Nova tehnološka paradigma<br />

Paradigma je “iznajdba” Thomasa Kuhna in jo razumemo kot splošno sprejet<br />

dosežek, ki neki skupini praktikov za določeno obdobje predstavlja vzorec<br />

problemov oziroma rešitev. (Kuhn, 1962) Sam jo je uporabil izključno za<br />

tolmačenje razvoja znanosti, vendar se je mnogim zdela prikladna tudi na<br />

drugih področjih. Po potrebi so jo tudi reinterpretirali in v njej prepoznali bodisi<br />

(1) generalno predpostavko, bodisi (2) disciplinarno matrico ali (3) primer za<br />

nadomestilo praktičnega znanja. Paradigma vsekakor ni neka konsistentna<br />

teorija, ampak je bolj orodje ali način za opazovanje sveta.<br />

V omenjenem smislu je Christopher Freeman sestavil definicijo tehnološke<br />

paradigme: “Tehno-ekonomska paradigma je grozd sovisnih tehničnih,<br />

organizacijskih in upravljalskih inovacij, katerih prednost ni očitna le v

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!