Informacijska družba - Ljudmila

ker manipulacija z njim ostaja na ravni gramofona. Kjer pa so že leta nazaj
prakticirali online, je bil prehod na internet neproblematičen.
Dostop do interneta je postal zgovoren kazalec razvojnih možnosti neke države
ali socialnega sloja. Benton Foundation je omogočila raziskavo o položaju
skupnosti z nizkimi prihodki v informacijski dobi, ki jo je v sodelovanju s Chris
Conte opravila Susan Goslee. (Goslee, 1998) Študija je posebej relevantna, ker
se ukvarja z informacijsko deprivilegiranimi sloji v informacijsko najrazvitejši
državi - ZDA. Sredi Silicon Valey, v vzhodnem delu Palo Alto, praktično
ni računalnika v družini, pa tudi mestni predel je brez vsake računalniške
trgovine ali servisa. Investitorji telekomunikacijske infrastrukture praviloma
obidejo revnejša okolja, tako da tudi nakup računalnika ne rešuje problema
izključenosti iz internetne skupnosti. 80% družin, ki so leta 1998 zaslužile več
kot 100.000$ letno, je imelo računalnik; pri družinah z manj kot 30.000$ letno
je bil ta delež le 25%. 1
Informacijska revolucija je po revnih udarila tudi posredno: tovarne, okoli
katerih so se formirale revne delavske četrti, so postale odvečne. Samo v
Chicagu je v takšnih okoljih 2000 opuščenih tovarn. 2 Brezposelni so izločeni
iz programov informacijske družbe. Vse razsežnosti tega problema je obdelal
harvardski sociolog William Julius Wilson v knjigi “Ko delo izgine”. (Wilson,
1996) Vendar kriza urbanih industrijskih okolij ni prinesla nobene prednosti
ruralnim okoljem, ki jih je informacijska infrastruktura le še dodatno
marginalizirala. 3 Pri tem pa oblasti najavljajo skorajšnji prenos celotnega
poslovanja z državljani na internet.
Namesto o dohodkovnih stratah bi lahko govorili tudi o izobrazbenih
skupinah: 4
- od ljudi s srednjo šolo ali manj, ki jih je v ameriški populaciji 52%, jih ima le
19% dostop do interneta;
- od ljudi z višjo šolo ali več, ki jih je v populaciji 23%, jih ima dostop do
interneta 53%.
Med raziskovalci interneta v ZDA je splošno sprejeta ocena, da so tisti, ki so
odrinjeni od dostopa do interneta, vnaprejšnji poraženci v izrazito tekmovalnem
okolju. (Schiller, 1996) Katherine Willis z univerze Michigan je prepričana, da
gre tudi za izključitev iz demokratičnih procesov. 5
Internetni marginalci so velik izziv za poslanstvo šol in knjižnic. Vendar
je socialno-informacijska diferenciacija segla tudi že do teh institucij: šole
iz bogatih okolij imajo praviloma vse dostop do interneta, iz revnih pa le
redke. Značilno obnašanje ljudi brez vsakodnevne izkušnje z računalnikom je
pasivno pričakovanje, kaj jim bo računalnik povedal, izkušeni pa nanj gledajo
kot na orodje. 6 Knjižnice se praviloma financirajo iz lokalnih virov in zelo
39