Informacijska družba - Ljudmila

“information society”, kar kaže, da imamo opraviti s pomembnim pojavom za
razumevanje razvoja znanosti, ki nedvomno zasluži našo pozornost.
Socialni dejavnik v razvoju znanosti
De Solla Price je sistemiziral štiri faze razvoja znanstvene discipline ali področja:
8
-
-
-
-
predhodno obdobje, ko so rezultati še nepredvidljivi
obdobje eksponencialne rasti, ko se rezultati multiplicirajo v rednih
intervalih
obdobje konstantne produkcije
obdobje upadanja in morebitnega odmrtja
Težko je pojasniti, kaj vse deluje v ozadju takšne krivulje, nesporna je le splošna
delitev na kognitivne in socialne dejavnike. Nas zanimajo slednji.
Ni težko najti razmeroma starih tekstov, ki obravnavajo vidik vplivanja
socialnega okolja na razvoj znanosti. Vendar je tudi skoraj enotno mnenje,
da pravi mejnik v tem pogledu predstavlja leta 1931 v Londonu organiziran
Drugi svetovni kongres za zgodovino znanosti (prvi je bil dve leti prej v Parizu).
Najodmevnejši prispevek je podal B. Hessen iz takrat še precej inspirativne
Sovjetske zveze z naslovom Socialne in ekonomske korenine Newtonovih
Principia. “Ideja o globokih povezavah med socialnimi in ekonomskimi
strukturami ter procesi in znanostjo ni mogla najti plodnejših tal. Eden od
rezultatov rasti in dozorevanja te ideje je tudi Bernalova knjiga The Social
Function of Science.” 9
Bernalova knjiga ni predstavljala le njegovega osebnega pogleda, ampak nazore
kar obsežne šole znanstvenikov in tudi ljudi izven znanosti, ki so tvorili pravi
invisible college tistega časa, glede česar so si v spominskem zborniku ob 25letnici
izida The Social Function edini Maurice Goldsmith, Alan Mackay in
D.J. De Solla Price. 10 Šlo je za ljudi, ki se niso sprijaznili s tem, da bi morala
znanost ostati izolirana dejavnost, pač pa so terjali njeno eksponiranje na vseh
mogočih družbenih področjih in prevzemanje soodgovornosti za tok dogodkov
na pragu ponovne svetovne vojne. Predvsem pa so sprejeli Bernalov pogoj, da
je treba znanost kot intelektualni in družbeni proces podvreči enako strogi
in celoviti raziskovalni metodologiji, kot jo znanstveniki uveljavljajo za druge
pojave. “Znanost o znanosti ali samozavedanje znanosti, ki sem jo skušal zasejati
vsepovsod, je dejanska drastična pridobitev druge polovice 20-tega stoletja.
Zajeti mora tako socialne, ekonomske, kot tudi materialne in tehnične pogoje
znanstvenega napredka in pravilne uporabe njenih orodij.” 11
Zgodnejša dela o socialni organizaciji znanosti so bila osredotočena na
217