Informacijska družba - Ljudmila

primerjavi s 30% študentov. V višjih letnikih se razlika še poveča. Obstaja
»impostor syndrome« - strah pred razkrinkanjem neznanja, ki se lahko nanaša
na zelo banalne »inštalaterske« in »hekerske finte«, ki so jim tuje, zato pa
raje molčijo in ne sodelujejo, v zadovoljstvo moških tekmecev in v potrditev
profesorskih diagnoz o njihovi nesposobnosti. O kakšnih programih, ki bi pri
računalništvu podprli samozavest študentk, skoraj ni sledu. To je povezano tudi
z dejstvom, da so ženske zelo maloštevilne med profesorji računalništva, zato
študentke težje najdejo mentorje in še težje pozitivne vzore in modele vlog v
stroki. Hitreje pa se prepričajo o nasprotnem, da v računalništvu nimajo prav
velikih šans. 10 Vzpodbudno pa je, da manj razviti svet ni tako obremenjen s
stereotipi o ženskih in moških strokah in da ni redka tudi 50% udeležba študentk
na tehniki – tudi na računalništvu. 11
Kariera: računalničarka
Univerze so slab model za strokovno uveljavljanje žensk in glede tega jih je
ETAN označil za srednjeveške. 12 Pri tem sta naravoslovje in tehnika še posebej
ozkosrčni, kar je razvidno tudi iz bilance Nobelovih nagrad na teh področjih:
od 457 jih je le 11 podeljenih ženskam in med njimi so žive samo še tri. Prav
ima Mary-Lou Pardue, ko pravi: »Vsaka generacija znanstvenic je na začetku
poti optimistično prepričana, da je bila spolna diskriminacija rešena že v
prejšnji generaciji in da se njih ne tiče. Z leti pa se jim oči odpro in spoznajo,
da težava še ni mimo in da morajo tudi one plačati visoko ceno kot ženske in
kot znanstvenice.« 13
Produktivnost v stroki se običajno meri s številom objav in očitno je, da ženske
objavljajo manj od moških. Pri tem se matere ali poročene ženske ne razlikujejo
bistveno od splošne ženske populacije, kar pomeni, da je razlog drugje:
strokovnjakinje imajo na delovnem mestu nadpovprečen obseg vsakdanjih
opravil, kar je posledica njihove nizke pozicije v organizaciji dela. 14 Ni dvoma,
da na to vpliva tudi njihov položaj v družini, saj lahko v večini znanstvenih knjig
preberemo zgovorne zahvale avtorjev njihovim soprogam, ki so se trudile okoli
njihovega uspeha, običajno s prevzemanjem zelo mukotrpnih opravil, ki njim
samim niso prav nič pomagala pri strokovni karieri.
Ženskam se običajno odpirajo zelo ozke niše za strokovno uveljavitev, ki se
navezujejo na inercijo ženskih opravil: v industriji programske opreme sicer
prevladujejo moški, toda pri razvoju urejevalnikov besedil so v večini ženske, kar
je nasledek nekdanje prevlade v strojepisju. Klasifikacija nekega strokovnega
področja kot ženskega je sploh zelo trpežna in obstajajo mnogi vidni ter
nevidni socialni mehanizmi, ki ženske usmerjajo vanj, kot je tudi jasno, kje ni
njihovo mesto. Znan je fenomen »steklenih stropov«, zaradi katerih za ženske
ni spodobno, da bi se rinile med vodilne v zgornjih nadstropjih. 15 Obstajajo
119