Informacijska družba - Ljudmila

Na splošno pa mora obveljati načelo deregulacije telekomunikacijskega
sektorja, v katerem morajo preko trga in konkurence prevladati ekonomski
zakoni. EU je svojim članicam postavila rok 25. julij 2003 za uveljavitev nove
ureditve v njihovih telekomunikacijah, vendar bodo potrebni še rezervni roki,
saj so odpori prehudi.
Mala Finska postane velika
Poglavje o finski »novi ekonomiji« sta prispevala Petri Rouvinen in Pekka
Yla-Anttila z instituta ETLA. Z njim odgovarjata na začudenje, kako je v
tej »periferni« državi nastala svetovna gospodarska ikona Nokia in zakaj se
mogočni Gates resno boji na Finskem rojenega Linuxa?
Socialno homogena (skoraj egalitarna) finska družba je že desetletja usmerjena
na izobraževanje in inovativnost, kar je predstavljalo idealno okolje za IKT. Za
»mrežno družbo« ne zadošča zgolj računalniška oprema, ampak mora obstajati
tudi kooperativna usmerjenost k inovacijam in prav na tej osnovi je Castells
rezerviral to oznako za Finsko. 5 Finski delež BDP za raziskave in razvoj je s
3,5% drugi najvišji na svetu.
Finska je že na samem začetku s »telefonskim dekretom« iz leta 1886 za razliko
od večine držav vpeljala konkurenco na tem področju. Do današnjih dni jim
40 tekmujočih operaterjev zagotavlja najmodernejše tehnološke pristope, ki se
jim monopolisti praviloma izogibajo. V konkurenci so tudi Ericsson, Siemens
in ITT.
Naslednji ključni dejavnik razvoja je Nokia, ki razpolaga z 41% vseh bistvenih
patentov na področju GSM in s 27% patentov na področju UMTS. Nokia sicer
nosi rojstno letnico 1865, vendar jo svet pozna od leta 1967, ko se je združila
s finsko industrijo kablov in finskimi tovarnami gume. Konec 70-tih se je
usmerila na področje radiotelefonije, v začetku 80-tih pa je zastavila strategijo,
vezano na računalništvo, kupila švedski Luxor, nemški Lorenz, Ericssonove
informacijske sisteme itd. ter se vrgla v telekomunikacije. Jorma Ollila jih je
izvlekel iz splošne recesije v začetku 90-tih z uveljavitvijo mobilne telefonije,
kjer imajo danes 40% tržni delež. Nokia je tudi vzor učinkovito organiziranega
grozda, ki s 53.000 zaposlenimi sega v desetino držav. Toda svetovnega prvenstva
po deležu IKT v gospodarski strukturi Finski ne prinaša zgolj Nokia, ampak
še okoli 6.000 podjetij v tem sektorju. Je pa Nokia z okoli 10.000 zaposlenimi
v razvoju nesporni generator inovacij v celi državi.
Še na eno značilnost je treba opozoriti, ki vpliva na finsko razvojno prodornost:
birokracija pri njih ni nikoli dobila priložnosti, da bi se razbohotila in je morala
vselej s trdim in razumnim delovanjem opravičevati svoje plače. Uradniki se
87