Informacijska družba - Ljudmila

cyber-kavarne, obstajajo pa še druga poimenovanja (e-gateways, telecottages
itd…). V Srednji in Vzhodni Evropi glede njihovega števila prednjačijo Poljska,
Češka, Rusija in Madžarska, kakšno pa je mogoče najti tudi v drugih državah.
Kot vsega drugega v zvezi z informacijsko družbo, so se zagotavljanja javnega
dostopa do interneta sistematično lotili na Finskem, kot vzorec pa lahko služi
Lasipalatsi, ki jo uporabnikom nudi helsinška mestna oblast. 15
Program britanskega ESRC z imenom Virtual Society - the social science of
electronic technologies je financiral raziskavo o oblikah zagotavljanja javnega
dostopa do interneta, ki ga organizirajo bodisi zasebniki bodisi neprofitne
organizacije. 16 Laburistična vlada je tudi že namenila znatna sredstva za
vzpostavitev nacionalne mreže javnih internetnih centrov, ki naj bi po zgledu
Finske in Los Angelesa nastali v vsaki občini. Preko 300 takih tele-hišk ali cyberkavarnic
kaže značilnosti, ki bi morale še kako zanimati knjižnice. Poročilo iz
leta 1998 govori o zelo uspešnem pritegovanju ljudi, ki z internetom doslej niso
imeli nobene izkušnje (50% vseh obiskovalcev). 17
Pri presojanju najučinkovitejših programov izboljševanja dostopnosti interneta
je naše spoznanje, da so najperspektivnejša vlaganja v korist šolske mladine.
Tega se zavedajo mnoge države, tudi Slovenija. Najbolj dokumentiran pa
je sistem E-rate v ZDA. Gre za ukrep v okviru Telecommunication Act iz
leta 1996, ki vsem vrstam šol in javnih knjižnic zagotavlja pri pokrivanju
telekomunikacijskih stroškov za internet popuste od 20-90% (odvisno od
izmerjenega socialnega stanja). Udeleženih je 15.500 institucij in konzorcijev,
ki na ta način iz državnega proračuna dobijo letno 2,25 milijarde $. 18
Subvencija v obliki E-rate je dokazano vzpodbudila pet zelo zaželenih in izrazito
dolgoročnih tendenc, h katerim bi morale biti naravnane vse informacijske
politike v svetu:
• Rast vključenosti in razširitev priložnosti za učenje vseh ljudi - učitelji
nimajo več strahu ali izgovora, da zaradi stroškov ne bi uporabljali nove
tehnologije, bodisi v učilnici ali na razdaljo. Knjižnice se hitro spreminjajo
v centre za digitalno učenje in komuniciranje.
• Starši so dobili več možnosti za vključevanje v izobraževalni proces otrok.
Pri tem lahko uporabljajo internetna orodja (posebej e-mail in šolsko Webstran)
in so v stalnem stiku z učiteljem. Pogostoma to pomeni priložnost za
informacijsko opismenjevanje staršev, s čimer je dobila šola novo prestižno
vlogo v svojem okolju.
• Šole in knjižnice so postale vzpodbujevalec informatizacije-internetizacije
gospodinjstev in ustanov v svojem okolju. E-rate je na ta način sprožila
obsežne aktivnosti izboljšanja telekomunikacijske infrastrukture širom
države, motivirane z množico novih uporabnikov.
•
Prišlo je do zaznavnih novih investicij v tehnologijo šol in knjižnic. Ne
le prihranki na podlagi popustov, ampak tudi vlaganja iz drugih virov so
42