Informacijska družba - Ljudmila

Na prvi pogled sploh ni nobenega problema, ker mnoge znanosti vneto
kandidirajo za “skrbnice” pojma informacijske družbe. Gre pač za konjunkturni
pojav, ki zagotavlja javno pozornost (in denar). Razen tega imamo opraviti
z mladimi znanostmi, ki jim ne manjka poguma za prisvajanje tudi takih
raziskovalnih področij, o katerih se jim bolj malo sanja. Jeffrey Henderson
ima verjetno prav to v mislih, ko pravi: “Aroganca računalniških strokovnjakov
je v tem, da ne prepoznajo in ne sprejemajo meja svoje usposobljenosti.”
(Henderson, 1989) Špekulativno prisluškovanje spremenjenim trendom je
lepo razvidno tudi iz vsakoletnih študijskih vodičev za študente informatike,
ki so poprej vedno kazali v smer tehnike, nenadoma pa jim “vollständig
neubearbeitete Auflage” sporoča, da so vstopili v polje humanistike. (Brauner/
Münch, 1996)
Sicer je najbrž res, kar zatrjuje Wolfgang Coy s Humboldtove univerze, da
informatike ni mogoče zreducirati na “čisto tehnologijo, na iznajditeljico in
nosilko računskih opravil”. (Coy, 1993) Vedno je v igri tudi okolje, ki računalnike
uporablja, in programiranje je operacija, ki ni možna brez upoštevanja okolja.
Terry Winograd je to zajel v kategoriji “design”, temelječi na “razumevanju
fenomenov, ki obkrožajo novo tehnologijo”. (Winograd, 1986) Ali naj to
pomeni, da so informatiki eksperti tudi za družbena, ekonomska in politična
vprašanja in potemtakem tudi za informacijsko družbo? Seveda se lahko vsak
od njih kot »citoyen« izreka tudi o družbeno-političnih vprašanjih, kot je svojčas
Albert Einstein napisal članek Gedanken über die ökonomische Weltkrise. A
genialni Einstein je v uvodu napisal tudi tole: “Kar imam povedati, ni kaj več
od prepričanja neodvisnega in častnega človeka…” (Einstein, 1934) Takšna
skromnost je pri sodobnih informatikih redka, veliko pogosteje pa je slišati, kako
“globalizirajo komunikacije”, “racionalizirajo demokracijo”, “revolucionirajo
izobraževanje”, “digitalizirajo kulturo” ipd…
Peter Janich razkriva logiko, po kateri si mnogi pripisujejo kompetentnost za
informacijsko družbo preprosto zato, ker sodelujejo pri informatizaciji družbe
in njenih segmentov. (Janich, 1993)
Zanimivo raziskavo je leta 1985 na Graduate School of Library and Information
Science na UCLA predstavil William Paisley. Med drugim ga je zanimalo, v
katerih strokovnih časopisih pišejo o konceptu informacijske družbe. (Paisley,
1986) Prve zapise je našel leta 1973 v Annual Review of Information Science,
v OECD Informatic Studies ter v Futures. Leta 1974 je o tem pisal JASIS ter
Annuals American Academy of Political&Social Science. Naslednje leto prvič
o informacijski družbi piše knjižničarska revija, in sicer Library Trends. 1976 se
o tem razpišejo tudi Computer, Datamation ter nekaj družboslovnih časopisov.
Leta 1977 se pridružijo Journal of Communication, sociološki in politološki
časopisi ter Science in Online review. Leto kasneje se pridruži kar nekaj
računalniških časopisov. 1980 se oglasi prva ekonomska revija, leto kasneje
21