Informacijska družba - Ljudmila

Preobrazba dela
Celo papež Janez Pavel II. je v eni od svojih enciklik opazil izjemen pomen
“posedovanja know-how-a, tehnologije in talenta” za bodoči razvoj. 13
Ko je Sony kupil CBS in Columbia Pictures, je v ZDA nastal splošen preplah
zaradi odtujevanja nacionalnih svetinj. Toda, kaj je Sony sploh lahko odnesel?
Nič! Svojo podjetniško šanso je oprl na ameriške talente - vokaliste, tonske
tehnike, dirigente, producente, igralce, cineaste, oblikovalce, skladatelje,
scenariste, propagandiste in stotine drugih kreativcev. Zaradi novega lastnika
ni nihče dobil poševnih oči in nihče ni izgubil svoje identitete. Zdi se celo, da
je Springsteen kupil Japonce, ker so ga znali bolje prodati kot Američani. Sam
pa je ostal to, kar je bil.
Ni tako nenavadno, če sodobna banka ni pripravljena vzeti v hipoteko tovarniških
hal, industrijskih tirov ali tankerjev, brez pomisleka pa kreditira talentiranega
glasbenika, industrijskega oblikovalca ali razvojnika. Talenti so v tem primeru
personifikacije realno obstoječega izrednega presežka znanja, ki podjetju,
kjer so zaposleni, zagotavlja uspeh. Najpogosteje jih bomo našli v dejavnostih
oblikovanja, turizma, prostega časa, marketinga, oglaševanja, zabavništva, v
medijih, komunikacijah, menedžmentu, zavarovalništvu, financah, tehniškem
svetovanju, zdravstvenem varstvu (tudi alternativnem), izobraževanju. Ter
seveda v projektiranju informacijskih omrežij, v računalniškem programiranju,
sistemski analizi, robotiki, kontrolingu. 14
Druga plat tega istega dogajanja je hitro padanje deleža industrijske proizvodnje,
ki mu zrcalno odgovarja porast deleža storitvenih dejavnosti:
- na Japonskem je industrija 1971 predstavljala 36 %, leta 1991 pa le še 29 %,
- v Nemčiji je industrija 1971 predstavljala 41 %, leta 1991 pa še samo 28 %,
- v ZDA je industrija 1970 predstavljala 26 %, leta 1991 pa še le 21 %.
Vzpon simbolnih analitikov
Za Reicha tradicionalna delitev na proizvodne in storitvene poklice sploh ni
več ustrezna, pač pa predlaga novo razdelitev:
a) Rutinski proizvodni in storitveni poklici. Sem všteva ne le samoumevne
blue collars, ampak še množico nižjih in srednjih nadzornikov, pa tudi
rutinske delavce v informacijskih dejavnostih, ki delajo po strogih navodilih
in standardiziranih procedurah. 1990 je bilo v takih poklicih v ZDA okoli 25%
zaposlenih, njihov delež pa upada.
b) Poklici osebnih storitev. Usmerjeni so na stranke v lokalnem okolju (tudi
v primeru danske multinacionalke ISS). Potrebna je točnost, zanesljivost,
101