Informacijska družba - Ljudmila

204
2. UČENJE V DRUŽBI ZNANJA
Pogled na družbo znanja
Južna Koreja in Gana sta v petdesetih startali z enakim družbenim proizvodom
po glavi, leta 1991 pa je bila med njima sedemkratna razlika. Tretjino te razlike
pojasnjujejo večja fizična vlaganja, dve tretjini pa je treba najti – s pomočjo
Roberta Solowa – v rezidualnih dejavnikih, predvsem v znanju. Če nismo
preveč natančni, gre za povečan obseg izobrazbe, čemur tudi v ZDA pripisujejo
četrtino gospodarske rasti med letoma 1929 in 1982. Vendar je treba biti glede
tega previden, saj je Sovjetska zveza svojčas izkazovala podobne izobrazbene
rezultate kot države OECD, vendar pa je po drugi strani postavljala celo
vrsto omejitev pri uporabi znanja, zaradi česar naraščajoči obseg izobrazbe ni
generiral splošnega napredka. 1
Resna obravnava vloge znanja v razvoju se prične s spoznanjem, da ga ni
mogoče preprosto kupiti v trgovini in da ima dve zelo drugačni lastnosti od
preostalega blaga:
- je nerivalsko in ga je mogoče hkrati uporabljati na mnogih mestih, saj je kot
sončna svetloba, ki sveti povsod;
- je neekskluzivno in je v podobi kulture na voljo vsem.
Obe značilnosti narekujeta, da za znanje skrbi skupnost; v OECD vodijo celo
lestvico najbolj skrbnih držav na tem področju »Scoreboard 2001 – Towards
a Knowledge-Based-Economy«, kjer so na vrhu Švica, Švedska, ZDA, Irska
in Nizozemska. 2 Nizozemski minister za ekonomske odnose je pred nekaj
leti poskrbel za nacionalno poročilo »Nemerljiva vrednost znanja«, ki jih
je pripeljalo do odprtja Enote za ekonomijo znanja v Centralnem uradu za
planiranje.
Slovenija je v gradaciji razvojnih paradigem – stroški, investicije, znanje
– obtičala na prvi stopnici, kar pomeni, da nima realne ocene razvojnega
potenciala »mehkih« dejavnikov. Ne zgleduje se npr. po Finski, ki je pred
četrt stoletja določila svoje prioritete: visoka raven izobraženosti, funkcionalna
infrastruktura, poudarjena uporaba telekomunikacij in informacijske
tehnologije ter vlaganja v inovacijski sistem. 3
Znanje je danes med najbolj pogosto uporabljanimi besedami in ni dvoma, da
ga vsi ne razumejo na enak način. V tem prispevku se držimo Davenportove
definicije: »Znanje je spremenljiva mešanica povzetih izkušenj, vrednot,
kontekstualnih informacij in strokovnih pogledov, ki predstavljajo okvir za