Informacijska družba - Ljudmila

anketirancem v skupini informacijsko srednje razvitih članic EU – prevladuje
zbiranje informacij o produktih. Za najrazvitejše velja, da produkte prek
interneta tudi naročajo: Danska 53% anketiranih, Finska 50%, Švedska 48%,
VB 41%, Estonija 40%, ZDA 48% (Slovenija 12%).
e-delo
Razlike glede pogojev za e-delo med sedanjimi članicami EU lahko ilustriramo
s primerjavo med Finsko in Grčijo: 94% finskih anketirancev ima službeni
dostop do elektronske pošte, med grškimi pa le 40%; 91% Fincev lahko v
službi uporablja internet in le 40% Grkov; 71% Fincev se poslužuje intraneta
na delovnem mestu in le 19% Grkov. V tem pogledu vsekakor obstajata dve
zelo različni EU, kar potrjujejo tudi kazalci o participaciji pri odločanju, o
upravljanju preko ciljev organizacije ipd.
Slovenski anketiranci so glede teh vprašanj izražali mnenja, ki so blizu mentaliteti
informacijsko nerazvitih držav. Glede sproščanja začetka in konca delavnika
(pomični čas) 67% slovenskih anketirancev nasprotuje takšni možnosti.
Podobno »trdi« so le še v nekdanjih komunističnih državah in med sedanjimi
članicami v Španiji (68%). Mislim, da je problem v pojmovanju, po katerem
je najpomembnejša prisotnost na delovnem mestu, ne pa delovni učinek. To je
tudi razlog, da si v teh državah težko zamislijo teledelo – le estonski anketiranci
se glede tega približujejo anketirancem iz informacijsko razvitih držav. Med
sedanjimi članicami Španija, Italija in Portugalska praktično ne poznajo (in ne
priznajo) e-dela od doma, kar lepo potrjuje našo zgornjo diagnozo, saj menda
ne bo kdo trdil, da prav v teh državah živijo najbolj zagrizeni garači – lenariti
pa je smiselno le na delovnem mestu, ne pa doma.
Slovenski anketiranci so popravili sliko o svoji mentaliteti pri vprašanju, ali jih
tele-delo sploh zanima – 75% je odgovorilo pritrdilno, kar nas ob tem vprašanju
uvršča med informacijsko razvita okolja. Bojim se, da naši delodajalci veliko
manj razmišljajo v tej smeri. Pa tudi sami anketiranci niso prav prepričani
o uresničljivosti svojih interesov, saj jih na vprašanje o primernosti njihovih
delovnih opravil za izvajanje na način e-dela kar 77% odgovarja negativno.
V informacijsko razvitih državah je takšnih negativnih odgovorov okoli 60%.
(Pri tem se za prikladna obravnavajo takšna dela, ki jih je kot e-delo mogoče
opravljati vsaj en dan v tednu.)
Spet pa so Slovenci prvaki pri vprašanju o delu preko mobilnih komunikacij
– 20,9% se poslužuje tega načina in predstavljajo skupaj s Finci, Nizozemci,
Irci in Švedi absolutno »špico«. Vendar pa je Slovenija precej po vrhom, ko gre
ta tele-kooperacijo, kar nas ob vsebinsko zahtevnejšem kriteriju, ko ne gre za
klepet, spet lepo vrača med informacijsko manj razvita okolja.
78