Informacijska družba - Ljudmila
Informacijska družba - Ljudmila
Informacijska družba - Ljudmila
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
PRVI DEL: INFORMACIJSKA DRUŽBA<br />
1. POJEM, VIZIJA IN PROGRAM<br />
Utemeljevanje informacijske družbe v znanosti<br />
Obdobje zadnjega pol stoletja so označili nekateri dosežki, ki so se zdeli dovolj<br />
pomembni, da bi smeli karakterizirati dobo. Omenimo le atomsko energijo in<br />
vesoljske polete. Navdušenci in utopično naravnani avtorji so takšne označbe<br />
prostodušno uporabljali, 1 resnejši analitiki družbenega razvoja pa so bili<br />
previdnejši. Osredotočili so se na raziskovanje elementov, s katerimi bi bilo<br />
mogoče utemeljiti, da se doba industrializma izteka in se resnično kažejo<br />
znamenja bistveno drugačne dobe. Še najmanj se jim je mudilo z njenim<br />
poimenovanjem in zadovoljili so se z očitno začasno sintagmo “poindustrijska<br />
<strong>družba</strong>”. Klasična dela o tem so napisali Jacques Ellul, (Ellul, 1960) Alain<br />
Touraine (Touraine, 1969) in Daniel Bell. (Bell, 1973)<br />
Za Ellula in Touraina je Christel Keller v svoji obširni doktorski disertaciji o<br />
pojmu globalne informacijske družbe (Keller, 1998) upravičeno ugotovila, da<br />
se zanašata predvsem na socialna gibanja ob izteku industrijske dobe, manj pa<br />
na znanstveno-tehnični razvoj kot gonilo sprememb. V tem je Bell usmerjen<br />
drugače, zato nas njegov “poindustrializem” mnogo zanesljiveje vodi k zasnovi<br />
in utemeljitvi pojma informacijske družbe.<br />
Eno najcelovitejših študij o Bellovem “osvajanju” teorije informacijske družbe<br />
je kot doktorsko disertacijo napisal Alistair Duff z univerze Napier. (Duff,<br />
1998) Bella utemeljeno šteje za “najuglednejšega pobornika informacijske<br />
družbe”, saj se je zanjo zavzel z avtoriteto enega najbolj branih avtorjev druge<br />
polovice stoletja. 2<br />
Z nespornim priznavanjem Bellovih zaslug se strinjajo tudi drugi “zgodovinarji”<br />
informacijske družbe, kot so Frank Webster (Webster, 1995) ali Jorge Schement<br />
in Terry Curtis. (Schement/Curtis, 1995)<br />
Kot prevratno besedilo njegove privrženosti informacijski družbi se navadno<br />
citira »Prihod poindustrijske družbe«, (Bell, 1973) toda v njem ni nobene<br />
jasne opredelitve pojma, čeprav je omenjen: “Vprašali so me, zakaj sem ta<br />
spekulativni koncept poimenoval poindustrijska <strong>družba</strong>, ne pa <strong>družba</strong> znanja<br />
ali strokovnjaška <strong>družba</strong>, ki tudi nekako opisujeta skrite aspekte tega, kar<br />
se dogaja… Smisel je v tem, da se zapadna <strong>družba</strong> nahaja sredi velikanskih<br />
zgodovinskih sprememb… Uporaba prehodnega prefiksa post- samo nakazuje,<br />
7
Change language