Informacijska družba - Ljudmila

dovolj in nobena “revolucija” ni potrebna. 3 (Weizenbaum, 1980)
Eno od možnih poti preseganja razhajanj v pojmovanjih tehnoloških revolucij
je pokazal Melvin Kranzberg v svoji razpravi “Informacijska doba - evolucija
ali revolucija?” Njegov odgovor je spravljiv in pristaja na možnost evolucijskih
sprememb tehnologije, vendar pa velike tehnološke spremembe na svoje
socialno okolje delujejo na revolucionaren način. (Kranzberg, 1985)
Pogled na tehnološke revolucije je tesno povezan z vprašanjem tehnološkega
determinizma, ki je po Johannesu Rohbecku postulat človekovega obvladovanja
sveta, ker nudi predvidljivost in osmišlja planiranje. Tehnološke revolucije pa se
zgodijo, so prelom kontingence in jih je mogoče razlagati, ne pa zapovedovati. 4
(Rohbeck, 1993)
Da smo na sledi zelo usodnemu vprašanju, kaže okoliščina, da ga je Immanuel
Wallerstein vključil v svoj predsedniški nagovor na 14. Svetovnem sociološkem
kongresu v Montrealu, 26/6 1998, ki mu je dal naslov “Obljuba družbenih ved”.
Družboslovci morajo upoštevati kritiko determinizma, ki jo je za naravoslovje
izrekel Nobelov nagrajenec Ilya Prigogine: po njegovem sta človeška
ustvarjalnost in inovativnost nadgraditev zakonov narave. “Bodimo pozorni,
kaj je Prigogine s tem naredil: družboslovje je ponovno združil z naravoslovjem,
in to ne na predpostavki 19. stoletja, da namreč lahko v človeški dejavnosti
vidimo preprosto različico preostale fizične dejavnosti, temveč na obrnjenem
temelju, da lahko imamo fizično dejavnost za ustvarjalni in inovativni proces. To
je nedvomno izziv za našo kulturo, kot smo jo prakticirali doslej.” (Wallerstein,
1999)
Dodatno razsežnost v diskusiji o informacijski tehnološki revoluciji je odprl
Bruno Latour v svoji razpravi, ki jo je podal na srečanju Friedrich Ebert Stiftung
v Kölnu, maja leta 1998. 5 Karkoli počnemo, moramo računati z nepričakovanimi
posledicami - riziki in nenamernimi učinki. Priče smo revoltu pomenov.
Znanost in tehnologija nista več preprosto le razglabljanje o objektih, ampak
stalen razlog političnih, etičnih in ekoloških kontroverz. Spremenili smo se v
“rizično družbo”, v kateri je informacijska tehnološka revolucija vsakodnevno
na delu. Kaj to praktično pomeni, razlaga Anthony Giddens v predavanju za
Economic and Social Research Council (ESRC) o revoluciji globalizacije:
“Glavni nosilec globalizacije ni ekonomska globalizacija kot takšna, pač pa
informacije in komunikacije.” 6
Zgodovina IT
Gordon Moore, častni predsednik in soustanovitelj Intela, s katerim se je začela
zgodba o Silicon Valey, je postavil “zakon”, da se zmogljivost mikroprocesorja
podvoji vsakih 18 mesecev. 7 In, če vemo “increasingly the information society
28