Informacijska družba - Ljudmila

pripomogla naveza med novo tehnologijo in vojaško ali industrijsko avtoriteto.
(Edwards, 1996)
Presenetljivo so celo v obdobju prevlade centralnih računalnikov le redki
analitiki odčitali soodvisnost računalniške tehnologije in socialnega konteksta,
čeprav je bila avtoritarnost več kot očitna posledica te simbioze. 24 (Agre,
1999a) To so bili časi obvezne identifikacije vsakega uporabnika, dodeljevanja
privilegijev, predpisovanja urnikov in splošnega komplota med sistemskimi
inženirji in nosilci oblasti.
Internet se je pojavil še v obdobju vladanja centralnih računalnikov, kar se mu
pozna v tem, da se njegovi tvorci sploh niso ukvarjali z vprašanjem varnosti
komuniciranja, saj so bile take stvari po pravilu v domeni lastnikov centralnih
sistemov. Natančno se je vedelo, kdo, kdaj in kje lahko pride na mrežo. PCji
pa so vse to korenito spremenili in odpadlo je kakršnokoli prijavljanje na
internet. Posledice so daljnosežne.
Ljudje so ustvarili institucije v prvi vrsti zato, da bi rešili svoje informacijske
probleme. Internet kot fundamentalna sprememba tehnologije informiranja
nikakor ni mogel ostati brez posledic za institucionalno strukturo družbe.
Dokler se je dogajal preko redkih centralnih računalniških sistemov, ga je še
bilo mogoče podrediti etabliranim institucijam in razmerjem v njih. Njegov
pobeg iz “Pandorine skrinje” pa je najavil krizo institucij. Celotni družbeni
sistemi so se zelo hitro znašli na preizkušnji in tisti, ki niso zmogli takšne mere
fleksibilnosti, ki bi prenesla PC-je in internet, so propadli. Družbe in institucije,
ki so zmogle oboje zapreči v svoj razvoj, pa so se razcvetele.
Pri tem ni treba idealizirati “zmagovalcev”, ker marsikaj od tistega, kar
si pripisujejo, ni res: niso odpravili hierarhij, niso se decentralizirali, niso
ustvarili novega demokratičnega trga, niso ukinili posredniških institucij itd…
Prej nasprotno: internetne korporacije so izraziti monopolisti, na pohodu je
(prikrita) centralizacija, posredniške institucije so postale nepogrešljive in
požirajo civilno družbo, uveljavljajo se bolj ali manj odkrite oblike svetovne
nadvlade.
Najbolj zgrešena in zavajajoča pa je ideologija “cyberspace”. 25 Pod njenim
vplivom je nemogoče uvideti resnično podobo interneta, odgovorno
sodelovati v njem in vplivati na družbene spremembe, ki so v zvezi z njim
potrebne. To je ideologija absolutne ekskluzivnosti, ki spominja na zgodnje
krščanstvo ali na prostozidarstvo. Phil Agre je prepričan, da je nastal tudi pod
vplivom “postvietnamskega sindroma”. Povezan je z umišljenim poslanstvom
“preureditve sveta”. Vsakdanji svet je tisto, kar lahko pričaramo na “zaslon”
in se vidi skozi “okno” ali v “ogledalu”. Pravi svet, “cyberspace”, pa je nekje
zadaj in poznan le posvečenim. (Beniger, 1996)
47