Informacijska družba - Ljudmila

nenehno zaznava realnost in med njim in naravo ni nobenih ovir. Dobre
informacije so na voljo vsakomur v neomejenih količinah. Problemi lahko
nastanejo pri izmenjavi informacij, vendar so preprosto rešljivi in informacijska
neenakost nikakor ni resno vprašanje.
Naturalizem (empirizem, pozitivizem) predpostavlja, da je vse narava in zato
dosegljivo spoznanju. Vendar pa vsi ljudje niso enako dobri opazovalci, zato se
mnogi motijo. Toda če je trg informacij svoboden, bodo vsi dobili prava znanja.
Najpomembnejša je šola.
Kulturni relativizem je na določen način ponovljena avtoritarnost, vendar z
eno razliko - privilegirana je kultura. Človek lahko zaznava le v kulturnem
diskurzu. To ne velja le za svet družbe, ampak tudi za fizični svet. Epistemološke
predpostavke so relativizirane, kar široko odpira vrata ideologiji in
vzpostavljanju avtoritarnosti (s “kulturnim obrazom”). Ker je kultur več, je
neizogiben spopad za prevlado, kar poznamo kot polemike o razmerju med
nacionalno, avantgardno, ameriško itd… kulturo.
Stereotipi ontoloških in epistemoloških predpostavk o vplivu informacij
Vir: Dervin (1994) Information Democracy
63