Informacijska družba - Ljudmila

avnanja izhajajo iz infosfere same, iz intrinzičnih lastnosti informacije.
Poudarjena značilnost informacijske etike je njena dojemljivost za virtualnost,
ki jo sprejema kot del realnega sveta. S tem pa se le še dodatno potrjuje njena
univerzalnost in upravičenost do položaja makroetike.
Praktična etika računalništva
Precej pred razmisleki o informacijski etiki kot univerzalni, filozofsko utemeljeni
etični teoriji, so se v računalništvu bolj ali manj prostodušno spoprijeli z
vprašanji, ki se jih v tehničnih navodilih ni dalo reševati. Nastal je kompendij
praktičnih moralnih ocen in nasvetov, ki so ga poimenovali računalniška etika
in postopoma so zgradili tudi njeno bolj sistematično podobo. 8
Računalniki so vso dobo svojega vdiranja v človeško zavest plenili pozornost
predvsem le kot tehnični pojav. Moralne provokacije »hackerjev« z MIT so
odpravili z oznako »poredneži« (in to počno še danes 9 ). Spočetka ni bilo ne
časa, ne želja in ne znanja za prepoznavanje socialnih in etičnih razsežnosti
digitalne tehnologije. 10 Humanistika je bila gotovo zadnja, ki jo je pritegnila
nova stvarnost, zato so se »duhovnih« analiz lotili ljudje z najrazličnejšim
predznanjem in z nenavadnimi metodologijami.
Potem pa so se nakopičile tako žgoče moralne dileme, da sporadičnost in
brezbrižnost nista bili več opravičljivi11 :
Nemoralna ravnanja so podolgem in počez opravičevali z izjemnim
“virtualnim” statusom računalništva, kot da kraja ni kraja, laž ni laž in
prevara ni prevara. Prevaljevanje krivde na neučinkovite sisteme varovanja
bi pomenilo, da tudi vstopanje v tuja stanovanja ni moralni prekršek, če
znaš vdirati ključavnice. Ali je dopustno podtakniti požar v veleblagovnici,
da bi preizkusili, ali naprave za avtomatsko gašenje res delujejo?
Piratstvo programske opreme je tako splošen pojav, da je občutek krivde
v zvezi s tem že skoraj čudaški. Po ne tako starih podatkih12 je v Aziji 90%
programske opreme pridobljeno ilegalno, v Vzhodni Evropi 75% in v
ZDA 33%. Če bi bila enostavnost in netveganost kopiranja res veljavno
opravičilo, potem bi to lahko veljalo tudi za ropanje obnemoglih starih
ljudi.
Iskalni stroji na spletu sprožajo nove dileme, saj smo z njimi sicer povečali
hitrost iskanja, vendar obenem zožili (cenzurirali?) pogled uporabnika na
celoto virov. 13 Ponudniki (pogostoma brezplačnih) robotov morda niso
indiferentni do velike priložnosti za subtilno indoktrinacijo?
Dobesedno iz dneva v dan se poglablja prepad med informacijskim
bogastvom in informacijsko revščino. Slednja pomeni grobo diskriminacijo
pri mnogih človečanskih pravicah, ki so povezane z informacijami. 14 •
•
•
•
V
170