Informacijska družba - Ljudmila

Digitalna pismenost
Na podlagi indeksa COQS (C=komuniciranje online, O=osvajanje vsebin in
instaliranje programske opreme, Q=odkrivanje virov na internetu, S=uporaba
iskalnikov) se bo Slovenija glede digitalne pismenosti celotne populacije
skupaj z Estonijo pridružila spodnji skupini članic EU (Grčija, Španija, Italija,
Portugalska). Preostale nove članice prihajajo z znatnim zaostankom na tem
področju. Malenkost boljša je slika digitalne pismenosti pri mladih izpod 24
let, kjer pa smo tudi še vedno precej pod povprečjem EU. Iz nekaterih drugih
primerjalnih študij vem, da so slovenske šole glede računalniške opremljenosti v
svetovnem vrhu in bi se torej morali vprašati po učinku ne prav majhnih naložb
v preteklosti (»računalniški tolar«), ki bi se moral izkazati prav v digitalni
pismenosti. Očitno je bil nezadosten sam koncept uvajanja računalnika v
šolo.
Pri digitalni pismenosti so raziskovalci zelo pozorni na prepad med spoloma:
na enem polu sta Irska (kjer ženske dosegajo 87% digitalne pismenosti moških)
in Finska (ženske dosegajo 85% digitalne pismenosti moških), na drugem
polu pa Grčija (kjer ženske dosegajo 43% digitalne pismenosti moških) ter
Portugalska (ženske dosegajo 48% digitalne pismenosti moških). V Sloveniji
ženske dosegajo 69% digitalne pismenosti moških, kar nas uvršča nekam v
sredino članic EU, vendar glede na splošno stanje emancipiranosti Slovenk
to ni razveseljiv podatek.
Digitalna vključenost starejših je razvidna iz indeksne vrednosti digitalne
pismenosti vseh ljudi do 25 let in po 25. letu. V Sloveniji mladi prednjačijo z
indeksno vrednostjo 172, informacijsko razvite države pa izkazujejo indeksne
vrednosti: Danska 47, ZDA 54, VB 71, Finska 83, Nizozemska 88 in Irska 97.
Poznavajoč zgodovino računalniškega izobraževanja v Sloveniji in v primerjanih
državah se spet postavlja vprašanje, kako so naše šole poučevale računalništvo
zadnjih 25 let, odkar je predmet v programu, če ljudi niso pripeljale do digitalne
pismenosti?
Nedvomno po zaslugi zelo razširjenega COBISS-a se je Slovenija najbolje
odrezala pri identifikaciji informacijskih virov na internetu in pri uporabi
iskalnikov kot sestavinah indeksa COQS. Pri obeh se giblje v okviru povprečja,
ki ga dosegajo obstoječe članice EU.
Le 30% zaposlenih anketiranih Slovencev je bilo kdaj zajetih v kakšno obliko
informacijskega usposabljanja, kar nas uvršča na rep. Raziskovalci sploh niso
spraševali po vsebini izobraževanja, ker predpostavljajo, da je v prehodu v
informacijsko družbo dobrodošlo vsakršno informacijsko usposabljanje. Deleži
zaposlenih, zajetih v informacijsko izobraževanje, so v razvitih informacijskih
okoljih bistveno višji: Finska 60%, Danska 58%, ZDA 57%, Avstrija 54%,
80