Informacijska družba - Ljudmila

Kar dve tretjini uporabnikov ima doma PC, vendar jih 79% nima modemske
povezave. Seveda je naveden delež imetnikov lastne računalniške opreme višji
od slovenskega povprečja, čeprav tudi to ni slabo, saj najnovejša raziskava
ljubljanske Fakultete za družbene vede (julij 1996) kaže, da 34% uporabnikov
interneta dostopa od doma. 6 Na to se navezuje podatek, da v Sloveniji pride
10 računalnikov na 100 prebivalcev (v celotni Evropi 4 na 100, v najrazvitejšem
delu 18 na 100). Izgleda, da tudi drugod na motivacijo za internet močno
vpliva razpolaganje z lastnim računalnikom: 79,5% učiteljic, ki se v Singapuru
vključujejo v računalniške projekte, ima svoj lastni PC. 7
Očitno je, da postaja računalniška oprema nov moment diferenciacije med
mladimi, z močnim vplivom na intelektualne ambicije in poklicne aspiracije.
Iz naše ankete izhaja, da se mladi tega tudi zavedajo in le manjšemu delu (8%)
se zdi takšna prednost v tekmovalni družbi normalna stvar. Večina anketiranih
(77%) pa misli, da bi morali problem reševati in šanse mladih izenačiti z javnim
(brezplačnim) dostopom do interneta, pri čemer bi morale odločilno vlogo
odigrati šole.
Šola in internet
Med uporabniki CC-ja absolutno prevladujejo učenci osnovnih in srednjih
šol, zato se samo po sebi postavlja vprašanje, kako jim je internet ponujen v
njihovi šoli.
S povprečji števila učencev na računalnik so slovenske šole primerljive s šolami
v razvitejših državah, čeprav je morda nekoliko večji problem obnavljanje
opreme. 8 S programom “Ro” pa Ministrstvo za šolstvo vse bolj uspešno
odgovarja tudi na potrebe po dostopu v globalna računalniška omrežja. 9 Vendar
pa po drugi strani nekateri učitelji kar odkrito svarijo pred internetom in
zahtevajo, “da bi morali poskrbeti, da bi učenci usmerjeno surfali” ter “internet
naj bi učenci uporabljali predvsem za resno delo”. 10
Slovenija se je znašla pred enakim problemom kot mnoge druge države pred
njo - čeprav je izgledalo finančno nemogoče, je vprašanje računalniške opreme
uspešno razrešeno, mnogo večji problem pa je uveljavljanje sprememb v
načinu dela šole, ki jih zahteva računalnik. Preveč se podcenjuje faktor učitelj,
ki tudi potrebuje svojo pripravo, sredstva in čas ter motivacijo 11 . Internet
namreč zahteva od šole zelo veliko – spremembo temeljnega algoritma
učenja. Tradicionalna šola utemeljuje smisel učenja s tem, da prikazuje učno
snov (učbenike, gradivo) kot obče veljavno in dokončno. Ko pa učno snov
“producira” internet, v trenutku pade vsaka dokončnost in nespremenljivost.
Meriti je treba na “leteče tarče”, kar med drugim ruši tudi logiko nadzora med
šolskim delom. V tem pogledu zelo poučne so izkušnje projekta Common
144