Informacijska družba - Ljudmila

168
2. DAR OGNJA - O POMENU
INFORMACIJSKE ETIKE
Pred sto leti je Max Weber razkril zvezo med duhom kapitalizma in protestantsko
etiko. 1 Čas še ni povozil Webrovih analiz, niti njegovih napovedi o prihajajočih
duhovnih brez duha in praktikih brez prakse. Vendar je sodobna družba,
vsaj od sedemdesetih let prejšnjega stoletja sem, precej drugačna od tiste iz
Webrovih časov. Običajno jo označujemo kot postindustrijsko družbo 2 , najširše
pa se uporablja izraz informacijska družba. Manuel Castells, avtor gotovo
najobsežnejše študije o tej temi v svetovni literaturi, 3 ima o poimenovanju
drugačno stališče. Po njegovem nobena družba v zgodovini ni mogla shajati
brez informacij in zato ni mogoče za »informacijsko« proglasiti šele sedanjosti.
Je pa razvoj po letu 1970 privedel do posebne oblike družbene organiziranosti,
kakršne v zgodovini še ni bilo, v kateri je generiranje, procesiranje in
transmitiranje informacij temeljni vir produktivnosti in moči. Pravo ime za
to stanje je informacialna družba ali krajše informacializem. Razpoznavna je
po informacijskih mrežah. Kjer se je kapitalizem zanašal na korporativni duh
akumulacije in konzumerizma, se sodobni informacializem zanaša na kulturo
informacijskega spleta. Etična podlaga prvega je bil protestantizem, kaj pa
je etična podlaga drugega? Ozreti se je treba za odgovori, ki so neprimerno
bolj zapleteni od protestantizma, saj se je »sodobna etična teorija znašla pred
pravimi previsnimi stenami in navzkrižnimi prepadi, medtem ko so etiki v
prejšnjih devet tisočletjih imeli teoretične naloge, podobne gladki poti skozi
ravnino, saj so se bavili s preprosto družbo in moralo.« 4
Informacijska etika
V razvejani strukturi etike 5 je informacijska etika običajno uvrščena med
posebne praktične etike, kamor je Platon razporedil tudi npr. tesarsko in
podobne etike. Filozofi se zanjo ne zanimajo, kar je takoj očitno iz tematskih
bibliografij (npr. Philosopher`s Index 1940-1997), kjer zapisov na to temo skoraj
ni. Tudi sami avtorji spisov o informacijski etiki se obnašajo neambiciozno in
venomer zastavljajo svoje obravnave »od spodaj navzgor«, z ekstenzivnim
razgrinjanjem primerov iz realnega dogajanja. Videti je, kot da bi vsem zadoščal
položaj standardizirane poklicne etike. Dejstvo pa je, da informacijska etika
iz dneva v dan prinaša vse več etičnih vprašanj, zadevajočih vse ljudi, ki jih s
pomočjo stare makroetike ni mogoče ne razumeti in ne razreševati. 6
Dogaja se, da se računalniškim sistemom pripisujejo človeške lastnosti
(inteligenca, samovolja, intencionalnost), da se jih gleda kot nezmotljive