Informacijska družba - Ljudmila

Študije uporabnikov
Knjižničarstvo je javna služba, ki je med prvimi zaznala koristnost informacijske
tehnologije in skoraj v korak sledi njenemu razvoju. Seveda pri tem ne more
mimo uporabnikov, ki pa so bili za knjižničarje predmet proučevanja tudi
že pred uvedbo računalniških sistemov. Tradicija proučevanja uporabnikov
knjižnic 5 se je združila s precej krajšo, a intenzivno izkušnjo študija uporabnikov
informacijske tehnologije. Z določeno mero poenostavljanja lahko to razdobje
zajamemo z naslednjo periodizacijo:
1950 – 60 posamične študije na podlagi neformaliziranega ocenjevanja
1960 – 70 študije na podlagi psiholoških testov in analiz odnosa človek-
računalnik
1970 – 80 sistematične študije uporabnikov in umestitev v informacijsko
znanost
1980 – 90 velike empirične raziskave o uporabnikih knjižničnih informacijskih
sistemov in nova spoznanja o odnosu človek-računalnik
1990 – obnova psihologizacije in sociologizacije študija uporabnikov
Sprva je prevladovala Ptolomejska paradigma 6 s knjižnico oz. sistemom v
središču, ki se mu je moral uporabnik popolnoma prilagoditi, kakor je vedel
in znal. Danes – vsaj v besedah – vsi prisegajo na Kopernikansko paradigmo 7 ,
ki priznava uporabnika kot središče in zahteva od kreatorjev informacijskih
sistemov, da mislijo na njegove potrebe. Poleg raziskovalnih metodologij
so se izoblikovali zaokroženi modeli, ki omogočajo vsestransko opazovanje
uporabnika v konkretnem okolju:
- institucionalni model 8
- model potreb 9
- tipološki model 10
- mentalni model 11
- model konsolidacije informacij 12
Med svojevrstne pristope k obravnavi uporabnikov knjižničnih računalniških
sistemov štejemo “Gainesova pravila” 13 , ki so morda najbolj praktičen napotek,
ki ga ponuja sorazmerno razvito proučevanje uporabnikov na tem področju.
Gaines navaja:
•
-
-
-
112
v fazi sistemske analize in zasnove sistema:
pri razvoju je treba izhajati iz analize povratnih informacij uporabnikov v
predhodnih ali podobnih sistemih;
pametno je osvojiti uporabnikovo terminologijo in upoštevati njegove
miselne koncepte;
razvoj ni nikoli končan, ker povratne informacije vselej prinašajo nove
vzpodbude;