Informacijska družba - Ljudmila

povezal. Za sodobno družbo je značilno, da je preokupirana s proizvodnjo
informacijske tehnologije in se po drugi strani vneto uči, kako to tehnologijo
uporabljati. Zato je to informacijska družba. Podobno kot jedrsko energijo pa je
treba obvladovati tudi računalnike, da bi delali dobro za ljudi in do tega trenutka
še nismo dojeli vseh njihovih implikacij za odnose med posamezniki, njimi in
skupnostjo ter med skupnostmi. Na eni strani so računalniki močno orodje, ki
prinaša doslej še nevideno možnost dostopa do informacij in komunikacij; na
drugi strani pa so uporabni kot sredstvo nadzorovanja, ki prinaša neomejeno
moč tistemu, ki z njimi razpolaga. Osrednje vprašanje informacijske družbe
je, kako preseči to dvojnost. 3
Informacijska etika
Verjetno se od iznajdbe motike ni zgodilo, da bi neka tehnologija tako
univerzalno določila človeško kulturo oz. kolektivno zavest, kot je to pri
informacijski tehnologiji. Takšna ugotovitev seveda niti približno ni splošno
sprejemljiva in starejša generacija ji ugovarja na vse možne načine. Zato
Nicholas Negroponte v zvezi z informacijsko družbo poudarja, da so bolj kot
socialne delitve »resnične kulturne delitve generacijske«. 4 Ko starejši na račun
svoje privajene analogne temeljitosti opešajo ob »Sizifovi krivulji učenja« (John
Perry Barlow), ker preprosto ne morejo dohitevati tehnoloških sprememb, se
jim »utrga« in proglasijo novo civilizacijo za »zuviel-izacijo«. Mlajši (okretnejši)
so za njih @-generacija in se tolažijo s tem, da jih bodo učinkovito getoizirali
ter bodo imeli mir pred njimi. 5 Za dodatek zagotavljajo, da vsebine, ki prihajajo
preko interneta, nikakor ne morejo biti kultura, naprtijo jim zlorabe medija, kot
npr. pornografijo, in širijo prepričanje, da mladi zaradi računalnikov »izgubljajo
občutek za realnost«. Derrick de Kerckhove, McLuhanov naslednik, je to
karakterizacijo primerjal s smešenjem Don Kihota – v obeh primerih gre za
diskriminiranje pametnih. 6
Strategijo getoizacije so mladi do določene mere tudi sprejeli. Douglas
Rushkoff, avtor Cyberia ter Media Virus, izhaja iz tega, da ima informacijska
generacija v resnici svojo enotno kulturo, je demografski pojav, razvija svoj
nazor in življenjski stil, ima drugačno ekonomijo, predstavlja samosvojo sceno,
zagovarja novo politično ideologijo, estetiko, ima svojo književnost in pripada
ji lastno stoletje. 7
Prisiljeni so ustvariti novo etiko, in sicer iz dveh razlogov:
- ker jim nasprotniki nenehno podtikajo zmanipulirano neetičnost novega
medija;
- ker je dejansko treba za interes tega medija prenesti etične poudarke
na svobodo informacij, decentralizacijo informacijske infrastrukture,
antiavtoritarnost…
177