Informacijska družba - Ljudmila

desetletjih. Tudi za slovenske otroke velja, da prihajajo iz domačih dnevnih sob v
šolske razrede kot v »predpotopno« okolje, kjer učitelji strašijo s kasetofoni kot
visoko tehnologijo. Kelly opozarja na strahoten tehnološki zaostanek ameriških
šol, ki izhaja iz tega, da v štiriletnem obdobju v šolstvu vložijo v tehnologijo
1.000 USD po zaposlenem, medtem ko je povprečje v industriji 50.000 USD,
v visokih tehnologijah pa 300.000 USD. Če bi v tem primeru pravilneje med
zaposlene v šolstvu šteli tudi učence in študente, bi dobili katastrofalno številko
100 USD. 9 Je potem čudno, ko učitelj poučuje računalništvo s pomočjo table
in krede?
So pa Američani tudi izračunali, koliko so na izgubi zaradi opisanega stanja:
računalniško podprt pouk omogoča 30% več naučenega, v 40% krajšem času
in za 30% ceneje, kar na ravni šolskega sistema ZDA znese 100 milijard USD
letno!
Toda šole same pri vsem tem niti približno niso nedolžne. Donald Schon jih je
že zdavnaj razkrinkal z »dinamičnim konzervativizmom«, ki pomeni, da so na
besedah odprte za inovacije, vendar se jih učinkovito otresejo s sklicevanjem
na neobhodno dolgoročno preverjanje posledic. In potem se vse odigra po
starodavni fabuli: Tresla se je gora, rodila se je miš. 10
Šola lahko v spopadu z inovacijami vselej računa z »nanizmom« - samooklicanim
varuštvom v imenu nacionalne zaveze, kulturne genetske kode, prave resnice...
»in loco parentis«, da se potomci ne bi izneverili prednikom. 11
Če je informacijska družba kritika industrijske družbe, bo imela še zelo mnogo
opraviti s šolo, ki je zadnja trdnjava industrijske birokracije. Lewis Perelman
je prepričan, da šole za nebirokratsko družbo sploh ni mogoče narediti, kot ni
mogoče narediti letala za brezzračni prostor. 12 Ali, kot bi rekel Steve Richards,
direktor britanskega projekta digitalnega izobraževanja NorthStar: treba se je
zavedati konvergence ideologije in tehnologije. 13 Po drugi strani pa bo treba
še mnogim dopovedati: da šola ni cerkev, da učitelj ni katehet, da učbenik
ni katekizem, da pedagoška fakulteta ni teološki seminar, da šolski minister
ni kardinal in da poslanstvo šole ni propaganda. Dokler pa obstajajo takšna
prepričanja, je resnična reforma šole pod anatemo krivoverstva in neizvedljiva,
ker šole preprosto ni dovoljeno postaviti po vprašaj, kot je to za interes družbe
znanja naredil Torsten Husen. 14
Ustanovitelj Institute for the Learning Science in radikalni kritik šole Roger
Schank vidi izobraževanje v naslednji perspektivi: 15
• Poučevanje je treba nadomestiti z učenjem na primerih, s pomočjo
računalniške simulacije.
•
Vsakdo mora vedeti, zakaj se izobražuje, ne pa da preprosto »hodi v
šolo«.
207