Informacijska družba - Ljudmila

More documents

Recommendations

Info

Komunalno-politične teme vodijo moderatorji, ki so si pridobili ugled zunaj politike. Finančno avtonomijo si zagotavljajo s komercialnim programom. Precej starejša je Cleveland Free-Net (CFN), ki je nastala leta 1986 ob strokovni podpori »slovenske« Case Western Reserve University. Ima 160.000 uporabnikov, ki z majhno članarino sistem tudi vzdržujejo. (Schuler, 1998) Gre za občanske informacijske mreže, ki se opirajo na starejše občanske mreže civilnih organizacij, katerim so se zaradi reševanja tehničnih vprašanj pridružile okoliške univerze, druge strokovne šole, knjižnice, neprofitna strokovna združenja ipd. Nastopajo pod imeni »civilne mreže« (Civic Networks), »odprte mreže« (Free-Nets), »komunalni računalniški centri«, »javno dostopne mreže« (Public Access Networks)... Zastavljajo si različne družbene cilje, kot so oblikovanje skupnostne zavesti, vzpodbujanje k participaciji, razvijanje podjetniške iniciative itd., ki bi jih naj uresničili z novimi možnostmi izmenjave informacij in spoznanj. Vedno prisoten cilj je transparentnost odločanja o zadevah skupnosti ter olajšanje dostopa do javnih uradov. Odvisno od dobe, v kateri so občanske informacijske mreže nastajale, so se posluževale razpoložljivih tehničnih možnosti, vselej pa so upoštevale, da je dostop do IKT socialno pogojen, zato so odpiranje javnih dostopnih točk (v knjižnicah, na avtobusnih postajah, v šolah, pralnicah, krajevnih pisarnah, klubih upokojencev, uradih za zaposlovanje, socialnih ustanovah, nakupovalnih centrih...) štele za svojo obveznost. Informacijsko infrastrukturo so začele obravnavati enako kot zelene površine mesta: vsem so v interesu in vsi morajo paziti nanje. Spojitev tradicionalnih občanskih mrež z informacijskimi (računalniškimi) mrežami pa se ne dogaja gladko, ker se mnogi aktivisti upirajo posvojitvi nove tehnologije, češ da je »hladna« in »odtujena«, zato povzroča razpad »toplega« in »zaupnega« društvenega okolja. Zato res ni priporočljivo, da občanske informacijske mreže propagirajo tehnični centri in da se kot moderatorji vsiljujejo računalničarji. V nekem (kot kaže neuspelem) projektu sem predlagal, da bi regijske informacijske mreže (RIM) vodile splošne knjižnice, ki so domače starim občanskim mrežam. Knjižnice so dovolj kredibilne in bi tudi znale pojasniti, zakaj morajo sodobne občanske skupnosti: - združiti skupnosti »iz oči v oči« z virtualnimi skupnostmi; - ločevanje nadomestiti z združevanjem ljudi; - masovno kulturo nadomestiti s kulturo skupnosti; - izhajati iz lastne sposobnosti, namesto iz moledovanja za pomoč; - celovito samoudejanjanje predpostaviti instrumentalni specializaciji; - dajati prednost ustvarjalni sprostitvi pred konzumiranjem mass media; - zahtevati razpravo in ne dopuščati propagande; 158
- namesto ekskluzivnosti uveljavljati inkluzivnost; - dajati prednost procesnosti pred ciljnostjo; - namesto površnosti vzpodbujati temeljitost; - namesto avtokracije zahtevati demokracijo; - solidarnost predpostaviti profitu; - umetno vzpodbujene potrebe nadomestiti z resničnimi potrebami; - zgraditi mreže in sploščiti hierarhije. Sklep si bom izposodil od Teodora Roszaka: »Ne znam natančneje napovedati, kako bo ta skupnost izgledala, bo pa reakcija na neumnosti obstoječih sistemov.« 159
Page 1:
FRANCI PIVEC INFORMACIJSKA DRUŽBA
Page 4 and 5:
4 PREDGOVOR Na razvpitem Svetovnem
Page 6 and 7:
Zahvaliti se moram moji družini, k
Page 8 and 9:
da zapuščamo neko dobo.” 3 V kn
Page 10 and 11:
komunikacijska infrastruktura zdru
Page 12 and 13:
Družbe so določene s produkcijo,
Page 14 and 15:
primeru nemškega Telekoma ugotavlj
Page 16 and 17:
so začele že kakšno leto prej. O
Page 18 and 19:
vladnega programa. Ta je bil spreje
Page 20 and 21:
Evrope za naslednjih deset let. Pov
Page 22 and 23:
prva menedžerska revija in leta 19
Page 24 and 25:
3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 24 Bell (1973)
Page 26 and 27:
26 2. NOVA TEHNOLOŠKA PARADIGMA Ra
Page 28 and 29:
dovolj in nobena “revolucija” n
Page 30 and 31:
1674 stopenjski cilindrični kalkul
Page 32 and 33:
1982 TCP/IP postane internet standa
Page 34 and 35:
organizaciji je pograbila za sleher
Page 36 and 37:
36 kot procesiranje informacij. Pre
Page 38 and 39:
Dostopnost interneta 38 3. INTERNET
Page 40 and 41:
malo je možnosti, da bi si v revni
Page 42 and 43:
cyber-kavarne, obstajajo pa še dru
Page 44 and 45:
SVETOVNA PRODUKCIJA INFORMACIJ V LE
Page 46 and 47:
uporabnikov. Poznati in uporabiti j
Page 48 and 49:
Najpronicljivejši slovenski analit
Page 50 and 51:
navodila ustvarijo ljudje, pri kate
Page 52 and 53:
sistema je jasno, da bi bil klasič
Page 54 and 55:
54 4. MCLUHANOVA GALAKSIJA Nebukadn
Page 56 and 57:
mogla zajeti, človeška čutila pa
Page 58 and 59:
večine kulturnih izrazov v integri
Page 60 and 61:
Tretji sloj se nanaša na prostorsk
Page 62 and 63:
inteligenco razkropljenih uporabnik
Page 64 and 65:
Konstruktivizem izhaja iz predposta
Page 66 and 67:
velikansko farso, je treba poudarit
Page 68 and 69:
5. eEVROPA NAPOVEDUJE TEKMO ZDA? Pr
Page 70 and 71:
- multimedijske vsebine in orodja,
Page 72 and 73:
avnanjem globalnih elit s prostorom
Page 74 and 75:
Opombe in viri 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7.
Page 76 and 77:
Za Slovenijo se je izkazalo, da int
Page 78 and 79:
anketirancem v skupini informacijsk
Page 80 and 81:
Digitalna pismenost Na podlagi inde
Page 82 and 83:
82 7. SLOVENIJA NA SVETOVNI LESTVIC
Page 84 and 85:
Globalna razširjenost IKT Fiona Pa
Page 86 and 87:
in kot antiglobalizem, kar je velik
Page 88 and 89:
niso nikoli sklicevali na neko odtu
Page 90 and 91:
DRUGI DEL: PROTISLOVJA INFORMATIZAC
Page 92 and 93:
• 92 Omikanost človeka in družb
Page 94 and 95:
procedure, povzročila nastanek nov
Page 96 and 97:
Z zakonodajo o varovanju osebnih po
Page 98 and 99:
98 2. SLOVENCI V INFORMACIJSKIH POK
Page 100 and 101:
Podjetniško mrežo sestavljajo zel
Page 102 and 103:
prilagodljivost, ne pa kakšna izje
Page 104 and 105:
storilnosti ni glavni problem sodob
Page 106 and 107:
Opombe in viri 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7.
Page 108 and 109: Vsaka konfiguracija je potencial br
Page 110 and 111: Gre za konsolidirano informacijo, k
Page 112 and 113: Študije uporabnikov Knjižničarst
Page 114 and 115: - zadovoljstvo z relevantnostjo inf
Page 116 and 117: Opombe in viri 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7.
Page 118 and 119: olj ali manj abotne moške predstav
Page 120 and 121: pa v ženskih poklicih »nevidna dv
Page 122 and 123: da jih ne bi bilo, če ne bi svojeg
Page 126 and 127: 126 5. ZASEBNOST IN INTERNET Intern
Page 128 and 129: • • 128 ki zanesljivo sega na p
Page 130 and 131: internet uporablja več kot 300 mil
Page 132 and 133: delodajalce je sindikat izrecna »n
Page 134 and 135: Nezaželena elektronska pošta je p
Page 136 and 137: Sklepna razmišljanja o vplivu inte
Page 138 and 139: Clintonova administracija je začel
Page 140 and 141: pomislili. Vsi drugi pa nič... In
Page 142 and 143: 142 6. “SURFANJE” PO INTERNETU
Page 144 and 145: Kar dve tretjini uporabnikov ima do
Page 146 and 147: Internet za prosti čas Vsi anketir
Page 150 and 151: parade pevskih zborov, maratoni, ve
Page 152 and 153: Glede IKT večina izraža pozitivna
Page 154 and 155: z integriranjem novih vozlišč, ki
Page 156 and 157: gradi na popolnem obvladovanju čas
Page 160 and 161: Opombe in viri Blanchard, A. and Ho
Page 162 and 163: narekuje informacijska tehnologija,
Page 164 and 165: Milton Mueller ocenjuje, da nobena
Page 166 and 167: 166 po tem, da ima poleg univerzuma
Page 168 and 169: 168 2. DAR OGNJA - O POMENU INFORMA
Page 170 and 171: avnanja izhajajo iz infosfere same,
Page 172 and 173: - varovanje konkurence, - varovanje
Page 174 and 175: Sklep Bogovi ognja niso namenili lj
Page 176 and 177: 176 3. MORALA NA INTERNETU Od kod i
Page 178 and 179: Steven Levy je nastajanja takšne n
Page 180 and 181: na “send” je na voljo neprimern
Page 184 and 185: kot posamični kodeksi, ampak pomen
Page 186 and 187: odgovornost organizacije do okolja
Page 188 and 189: Neobhodnost etične izobrazbe infor
Page 190 and 191: 190 5. SPAM - ZLORABA INTERNETA Dol
Page 192 and 193: zavajajoča; - spam prikriva identi
Page 194 and 195: na ta način, da v naročniško pog
Page 196 and 197: opehariti za en penny, si lahko kup
Page 198 and 199: ČETRTI DEL: POT V DRUŽBO ZNANJA 1
Page 200 and 201: svoj smisel. Učenje pa je mnogo ve
Page 202 and 203: • • • Sklep 202 ekspertnost u
Page 204 and 205: 204 2. UČENJE V DRUŽBI ZNANJA Pog
Page 206 and 207: istven poudarek na ustvarjanju nove
Page 208 and 209:
• • • • • • • 208 Izo
Page 210 and 211:
šolskih politikah, ki zberejo znat
Page 212 and 213:
V slehernem podjetju se nam pojavlj
Page 214 and 215:
Dimenzija: PROSTOR Osredotočenost
Page 216 and 217:
216 3. NEVIDNE ZDRUŽBE (INVISIBLE
Page 218 and 219:
vprašanje znanstvenega etosa. Mert
Page 220 and 221:
izmenjava informacij.” 22 Derek D
Page 222 and 223:
značilnosti, ki bi lahko bile tudi
Page 224 and 225:
Lelas obravnava ob opredeljevanju m
Page 226 and 227:
226 LITERATURA Abels, G.E., Liebsch
Page 228 and 229:
Brauner, W. und Muench, S. (1996) S
Page 230 and 231:
Duff, A.S. (1998a) Daniel Bell`s th
Page 232 and 233:
Haywood, T. (1997a) Epilogue. Some
Page 234 and 235:
Kubicek, H. u. Berger, P. (1990) Wa
Page 236 and 237:
Nonaka, I., Takeuchi, H. (1995) The
Page 238 and 239:
Popper, K. (1950) The open society
Page 240:
Tuđman, M. (1990) Obavijest i znan
show all

Informacijska družba - Ljudmila

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?