Informacijska družba - Ljudmila

5. eEVROPA NAPOVEDUJE TEKMO ZDA?
Prepoznavanje pomena informacijske tehnologije
Evropske države so se pojava informacijske tehnologije lotile zelo ležerno.
Brezbrižne so bile do pionirskih dosežkov evropskega računalništva, saj niti
Zusejevi niti Turingovi skupini po končani vojni ni uspelo nikogar prepričati
o perspektivnosti svojih projektov, ki so močno prednjačili pred ZDA in
Japonsko. Tudi za web je ostal zgolj kuriozum, da so ga izumili v Evropi, ker
so se njegovega pomena mnogo prej zavedli drugod v svetu. Sicer so se članice
EU z zelo različno vnemo lotile programov implementacije informacijske
tehnologije, ki so jih sčasoma razvile v strategije prehoda v informacijsko
družbo. Podatke o tem sta zbrala Isabelle Chatrie in Paul Wright za ESIS-ovo
poročilo “Javne strategije za informacijsko družbo pri članicah EU”, 1 iz katerega
jasno sledi, da velik napredek skandinavskih držav in Nizozemske pri vstopanju
v informacijsko družbo ni nobeno presenečenje, ampak natančno načrtovan
razvoj, ki se je začel prej kot drugod in so ga njihove vlade koordinirale bolj
odgovorno kot druge.
EU sama se je resno zganila z Bangemannovim poročilom iz leta 1994 z
naslovom “Evropa in globalna informacijska družba”. 2 Za večino članic - z
izjemo prej omenjenih - je bila to tudi neposredna vzpodbuda za pripravo
lastne nacionalne strategije prehoda v informacijsko družbo. Dejansko se je
začela vzpostavljati interakcija med članicami in komisijo, ko drug drugega
nadzirajo in priganjajo k jasnejšim stališčem in h konkretnejšemu ukrepanju.
Nastala je cela serija poročil, strategij in predpisov, s katerimi EU regulira svojo
transformacijo v informacijsko družbo, za katero pravi Prodi: “Te spremembe,
najpomembnejše od industrijske revolucije sem, so dolgoročne in globalne. Ne
tičejo se samo tehnologije. Vplivajo na vsakogar in vsepovsod. Upravljanje te
transformacije je centralni ekonomski in socialni izziv, s katerim je Evropa
danes soočena…” 3
Vseeno pa je EU, kot je ugotovil Erkki Liikanen, dočakala konec stoletja z
očitnim zaostankom za ZDA. 4 Majhna prednost na področju mobilne telefonije
in digitalne televizije ne odtehta zamud, kaže pa le, da je ob primernem
ukrepanju pozitivna sprememba mogoča. To je bil glavni vzgib pri nastanku
iniciative “eEvropa: informacijska družba za vse”, sprejete v Lizboni marca
2000. 5 Bruseljski strategi predvidevajo, da bodo Evropo potegnili naprej
naslednji ključni ukrepi:
•
68
Mladim na stežaj odpreti vrata v digitalno dobo z informacijskim
došolanjem učiteljev in z visoko zmogljivo povezavo sleherne učilnice na