Informacijska družba - Ljudmila

da jih ne bi bilo, če ne bi svojega opravil »človeški faktor«. Očitno je obstajala
rezerva znanja in motivacije za spremembe pri prevladujoči ženski delovni sili,
na kar je bilo mogoče opreti razvoj.
Med dejavnostmi, ki so tudi v Sloveniji povsem spremenile svojo podobo,
je knjižničarstvo, ki je bilo še ne tako dolgo nazaj prispodoba zaprašene
papirologije, danes pa domala vse funkcije podpirajo računalniki in internet. V
tem pogledu je Slovenija v Evropi na vrhu in dejansko je to edina informacijska
funkcija, ki nam je v raziskavi SIBIS o prehodu v informacijsko družbo med
starimi in novimi članicami EU prinesla nedeljene pohvale. 24 Ta zgodba ima
svoj začetek v mariborskem Institutu informacijskih znanosti – IZUM (http://
www.izum.si).
IZUM je ena večjih računalniških organizacij v Sloveniji, ki ima med 90
zaposlenimi 77 ljudi z univerzitetno izobrazbo, od tega 57 z diplomo s področja
informatike. Od slednjih je 35 moških in 22 (38,6%) žensk. Na vodstvenih
mestih je 12 ljudi, od tega 6 žensk (50%). V organih upravljanja in strokovnih
organih je 34 ljudi, od tega 18 moških in 16 (47%) žensk. Zaradi jasne usmeritve
na enakopravnost spolov, ki je bila takrat v slovenski informatiki redka, je
IZUM sredi devetdesetih doživel enega prvih »koncentriranih« napadov
na internetu, ki so ga uprizorili sodelavci Računalniškega centra Univerze v
Ljubljani. Očitki so bili tipično »mačistični« in so gradili na vzbujanju dvoma v
kakovost računalniških rešitev Cobissa, ker naj bi se pač »snažilke in kuharice
raje držale svojega dela, računalniki pa so za moške«.
S kratko anketo med zaposlenimi računalničarkami in računalničarji v IZUMu
smo preverili, kakšne miselne predstave so se izoblikovale po desetih letih
bolj ali manj doslednega izvajanja politike enakopravnosti spolov v hiši. Od
22 zaposlenih računalničark jih je odgovorilo 19, računalničarje pa smo zajeli
v kontrolni vzorec desetih anketirancev. Dobili smo naslednje odgovore, ki se
navezujejo na ugotovitve v prejšnjih poglavjih:
•
•
122
Na vprašanje, kako so doživeli računalnik v svojih začetnih srečevanjih
z njim, je 70% moških odgovorilo, da jim je predstavljal igračo. Med
ženskami jih je 90% računalnik od samega začetka pojmovalo kot orodje.
Slika odgovarja navedbam iz literature, za IZUM pa je relevantna zaradi
tega, ker je po svoji funkciji »utility« in osredotočen na avtomatizacijo
knjižnic oziroma širše na podporo znanju. Čisti akademski (larpurlartistični
ali tudi hekerski) pristop k računalništvu, ki se ne ozira na uporabniški
kontekst, je v takih razmerah nesprejemljiv. Anketiranci pa niso potrdili
trditev iz literature, da bi naj bile računalničarke uspešnejše pri praktičnih
vprašanjih stroke, računalničarji pa pri teoretičnih: 80% enih in drugih je
prepričanih, da glede tega ni razlik med spoloma.
Za moške je računalništvo v njihovi mladosti veljalo za fantovsko domeno