22.12.2012 Views

Informacijska družba - Ljudmila

Informacijska družba - Ljudmila

Informacijska družba - Ljudmila

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

ačunalnikov in njihovo bistveno večjo uporabnost. Evropska industrija bi še<br />

nekako sledila ameriški, telekomunikacije pa so potrebovale dvajset let, da so se<br />

prebudile iz inertnosti monopolov. Končno tudi ZDA niso v vseh okoljih zmogle<br />

dinamike, kakršno je terjal razvoj IT. Vzhodna obala je bila prepočasna, zato<br />

pa je University of Stanford že leta 1951 ustanovila industrijski park na “cesti<br />

101” ter tako vzpodbudila nastanek enklave z imenom Silicon Valey, ki danes<br />

šteje 250.000 zaposlenih v IT-industriji. Od tam so skoraj vsi za IT pomembni<br />

ljudje in tam so nastale skoraj vse pomembne tehnološke rešitve. Castells in<br />

Peter Hall sta opozorila na odločilen pomen zaledja z nekaj deset univerzami<br />

in infrastrukturo San Francisca ter Los Angelesa. (Castells/Hall, 1994)<br />

Zgodovina IT se potemtakem usodno navezuje na razvoj računalniških omrežij.<br />

Na šok, ki so ga doživele ob lansiranju Sputnika leta 1957, so ZDA odgovorile<br />

z ustanovitvijo ARPA (Advanced Research Project Agency), ta pa se je začela<br />

nemudoma ukvarjati s povezovanjem pameti. Tako se je začela zgodovina<br />

interneta. 12<br />

Zamisli za računalniško omrežje so prihajale z MIT (Kleinrock, Licklider,<br />

Clark, Roberts) ter iz RAND Corp. (Baran) in aprila leta 1967 je bil sprejet<br />

načrt za ARPANET. 13 Senator Edward Kennedy je to preroško označil za<br />

“ecumenical efforts”. Leta 1971 je bilo v mreži 23 hostov in Ray Tomlison je<br />

iznašel program za elektronsko pošto med njimi. Njegova domislica je zagonetni<br />

@, ki je dejansko nadomestil “at”. Leta 1973 je po zaslugi povezave z Londonom<br />

in Oslom ARPANET postal mednarodna mreža, tedaj že z 2000 uporabniki.<br />

Internet kot pojem se začne uporabljati na podlagi definicije iz leta 1982, da<br />

gre za povezavo mrež, ki uporabljajo TCP (Transmission Control Protocol)<br />

in IP (Internet Protocol). Konec osemdesetih, ko je število hostov že močno<br />

prekoračilo 300.000, je ARPANET prenehal obstajati in odtlej govorimo o<br />

internetu. (Froelich, 1991) (Hauben, 1993) Pojem mednarodne računalniške<br />

mreže je začasno prešel na NSFNET. Ta se je reformirala – razpustila leta<br />

1995.<br />

Uresničile so se napovedi Lickliderja in Vezze iz najzgodnejšega obdobja<br />

mrežnega povezovanja računalnikov: “Če hočemo pogledati v bodočnost,<br />

recimo v leto 2000, se lahko zgodi povezovanje, federacija ali pa tudi<br />

drobitev, fragmentacija. Lahko bomo doživeli eno samo večnamensko mrežo,<br />

zajemajočo vse aplikacije in na voljo sleherniku. Ali pa bo prevladal bolj ali<br />

manj koherenten sistem medsebojno povezanih mrež? Morda pa se bo zgodila<br />

povsem nekoherentna množica izoliranih in nepovezanih mrež? Srednja<br />

možnost - bolj ali manj koherentna mreža mrež - se zdi najbolj verjetna in tudi<br />

najbolj zaželena…” (Licklider/Vezza, 1978)<br />

Ključnega pomena za širitev interneta je iznajdba, do katere je prišlo v<br />

evropskem CERN-u v Ženevi. Mnogoštevilna druščina znanstvenikov v tej<br />

33

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!