Informacijska družba - Ljudmila
Informacijska družba - Ljudmila
Informacijska družba - Ljudmila
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
ačunalnikov in njihovo bistveno večjo uporabnost. Evropska industrija bi še<br />
nekako sledila ameriški, telekomunikacije pa so potrebovale dvajset let, da so se<br />
prebudile iz inertnosti monopolov. Končno tudi ZDA niso v vseh okoljih zmogle<br />
dinamike, kakršno je terjal razvoj IT. Vzhodna obala je bila prepočasna, zato<br />
pa je University of Stanford že leta 1951 ustanovila industrijski park na “cesti<br />
101” ter tako vzpodbudila nastanek enklave z imenom Silicon Valey, ki danes<br />
šteje 250.000 zaposlenih v IT-industriji. Od tam so skoraj vsi za IT pomembni<br />
ljudje in tam so nastale skoraj vse pomembne tehnološke rešitve. Castells in<br />
Peter Hall sta opozorila na odločilen pomen zaledja z nekaj deset univerzami<br />
in infrastrukturo San Francisca ter Los Angelesa. (Castells/Hall, 1994)<br />
Zgodovina IT se potemtakem usodno navezuje na razvoj računalniških omrežij.<br />
Na šok, ki so ga doživele ob lansiranju Sputnika leta 1957, so ZDA odgovorile<br />
z ustanovitvijo ARPA (Advanced Research Project Agency), ta pa se je začela<br />
nemudoma ukvarjati s povezovanjem pameti. Tako se je začela zgodovina<br />
interneta. 12<br />
Zamisli za računalniško omrežje so prihajale z MIT (Kleinrock, Licklider,<br />
Clark, Roberts) ter iz RAND Corp. (Baran) in aprila leta 1967 je bil sprejet<br />
načrt za ARPANET. 13 Senator Edward Kennedy je to preroško označil za<br />
“ecumenical efforts”. Leta 1971 je bilo v mreži 23 hostov in Ray Tomlison je<br />
iznašel program za elektronsko pošto med njimi. Njegova domislica je zagonetni<br />
@, ki je dejansko nadomestil “at”. Leta 1973 je po zaslugi povezave z Londonom<br />
in Oslom ARPANET postal mednarodna mreža, tedaj že z 2000 uporabniki.<br />
Internet kot pojem se začne uporabljati na podlagi definicije iz leta 1982, da<br />
gre za povezavo mrež, ki uporabljajo TCP (Transmission Control Protocol)<br />
in IP (Internet Protocol). Konec osemdesetih, ko je število hostov že močno<br />
prekoračilo 300.000, je ARPANET prenehal obstajati in odtlej govorimo o<br />
internetu. (Froelich, 1991) (Hauben, 1993) Pojem mednarodne računalniške<br />
mreže je začasno prešel na NSFNET. Ta se je reformirala – razpustila leta<br />
1995.<br />
Uresničile so se napovedi Lickliderja in Vezze iz najzgodnejšega obdobja<br />
mrežnega povezovanja računalnikov: “Če hočemo pogledati v bodočnost,<br />
recimo v leto 2000, se lahko zgodi povezovanje, federacija ali pa tudi<br />
drobitev, fragmentacija. Lahko bomo doživeli eno samo večnamensko mrežo,<br />
zajemajočo vse aplikacije in na voljo sleherniku. Ali pa bo prevladal bolj ali<br />
manj koherenten sistem medsebojno povezanih mrež? Morda pa se bo zgodila<br />
povsem nekoherentna množica izoliranih in nepovezanih mrež? Srednja<br />
možnost - bolj ali manj koherentna mreža mrež - se zdi najbolj verjetna in tudi<br />
najbolj zaželena…” (Licklider/Vezza, 1978)<br />
Ključnega pomena za širitev interneta je iznajdba, do katere je prišlo v<br />
evropskem CERN-u v Ženevi. Mnogoštevilna druščina znanstvenikov v tej<br />
33