Informacijska družba - Ljudmila

parade pevskih zborov, maratoni, verska romanja, kongresi, KTMS (kar-takomalo-stran).
Še posebej mladi strastno težijo po doživetju »globalnega«, pa naj
si pod tem predstavljajo rock ali rokomet. Javnosti malih krajev pa se vse več
ukvarjajo tudi s posebnimi »pobegi« v izzivalno modo in omamo, z virtualnostjo
pa si še ne delajo skrbi.
Voditelji lokalnih skupnosti se glasno zavzemajo za avtonomijo in izvajajo
različne vrste pritiska na »ubežnike«. Za doseganje notranje homogenizacije
jim je vedno pri roki neka zunanja nevarnost: Tomažu je nevaren Ormož,
Ormožu Ptuj, Ptuju Maribor, Mariboru Ljubljana. Podobnih standardnih nizov
»ogrožanja« je v Sloveniji nešteto in posredniška demokracija brez tega sploh
ne bi preživela, ker bi politiki ostali brez besedila. Vsi si pomagajo s takimi
stereotipi in ganljivo je, kako se lokalni podaniki nesebično trudijo ustrezati
trapastim kalupom. Ni dvoma, da je s tem zapravljena sleherna možnost za
individuacijo, kar je prava ironija glede na trdno prepričanje prebivalcev malih
krajev, da prav oni »živijo po svoje« in avtonomno. Propagiranje avtonomije
kot prostorske izolacije, kar je dnevno na jedilniku naše lokalne samouprave,
je zdavnaj preživel koncept. Teritorialna razmerja v Sloveniji so plod logike,
ki jo svet prepoznava kot »balkanizacijo«, temelji pa na igri z ničelno vsoto: če
se ne razmejimo (in ogradimo), bo naše odteklo k drugim. Bolj ko je jasno, da
je svet iz enega kosa, več je lokalnih prerokov, ki prodajajo čudežne formule,
kako se temu izmakniti. Bolj nesmiselnega in potratnejšega življenja si ne bi
mogli izmisliti.
Na pragu informacijske družbe se maje tradicionalna prostorsko-časovna
organizacija družbe. Prostorska bližina ali oddaljenost dejansko ni več podlaga
za sklepanje, kdo komu pripada. Prostor in čas sta se zlila v informacijski tok,
ki je potegnil vase vse kraje in dogodke. Vse teče! Ljudje so se tega prestrašili
in dezorientirani se obračajo nazaj v preteklost, tudi v verski fundamentalizem,
ki je za take priložnosti vedno v pripravljenosti. (Kepel, 1993)
Nov razvoj je omogočila informacijska komunikacijska tehnologija (IKT), ki
deluje po načelu bifurkacije: na eni strani zagotavlja globalno povezovanje
in vseprisotnost, po drugi strani pa individuacijo. V zvezi s slednjo je Mlinar
posebej pozoren na naslednje posledice: (Mlinar, 1994, str. 84)
• Namesto množične proizvodnje in ekonomije obsega se uveljavljajo
storitve, majhni proizvodni obrati in proizvodnja po naročilu.
• Od množičnega obveščanja in oddajanja za celotno javnost se poudarek
premika na usmerjeno oddajanje za različne ciljne skupine.
• Linearno enosmerno komuniciranje zamenjujejo interaktivno komuniciranje
in vzvratni vplivi.
• Sistemov ne določajo več oddajniki ob pasivnih prejemnikih, ampak nadzor
opravljajo končni uporabniki.
•
Ločene vloge oddajnika in sprejemnika (kanala) nadomešča združitev
150