Informacijska družba - Ljudmila

Sredi leta 1999 so sprejeli dopolnilni program De Digitale delta “Nederland
on line”. 42 V njem so rekonceptualizirali vseh pet stebrov informacijske
družbe: telekomunikacijsko infrastrukturo, inovacijsko politiko, dostopnost
in usposobljenost, regulatorne zadeve ter informatizacijo javnega sektorja.
Čeprav je Nizozemska med nespornimi liderji informacijskega sveta, so priznali
potrebo po temeljitem revidiranju celotne usmeritve, saj informacijsko družbo
sestavljajo elementi, ki se izredno hitro spreminjajo.
Tudi Švedska velja že dolgo za tehnološko ambiciozno državo, kar se pozna tudi
na informacijskem področju. Prvo vizijo Švedske na poti v informacijsko družbo
so sprejeli leta 1994, podrobno strategijo pa marca leta 1996, in sicer v obliki
zakona o IT. V začetku devetdesetih je Švedska preživljala gospodarsko krizo
in poučno je, da je v takšnih razmerah stavila prav na informacijski sektor.
Aprila leta 2000 so sprejeli nov zakon o IT, ki se predstavlja z naslovom
Informacijska družba za vse - Ett informationssamhälle för alla. 43 Napovedujejo,
da bo Švedska prva država, ki bo v celoti uveljavila karakteristike informacijske
družbe.
V Veliki Britaniji so prvi petletni program, imenovan Information Society
Innitiative (ISI), objavili februarja 1996. 44 Strategija je bila naravnana skladno
z geslom “IT za vse” in so jo realizirali s pomočjo mreže regijskih ISI-centrov.
Septembra leta 2000 sta Tony Blaire in e-ministrica Patricia Hewitt razglasila
obširno vladno strategijo s 95 projekti pod skupnim naslovom UK online
strategy in z zagotovilom: “V naši online strategiji gre za to, da Veliki Britaniji
zagotovimo vodilno mesto v svetovni ekonomiji znanja”. 45 Tri glavne tarče
so:
- prednost VB pri svetovnem e-commerce,
- splošna dostopnost interneta,
- vse vladne službe na mreži.
Opisani nacionalni programi prehoda v informacijsko družbo so vzpodbujeni
in se povezujejo z aktivnostmi na ravni EU. Evropska komisija in drugi organi
so v zadnjem desetletju sprejeli nekaj deset programov in direktiv, katerih cilj
je pognati Evropo v gibanje k informacijski družbi in sprejeti tekmo z ZDA.
Romano Prodi je položaj opisal z naslednjo ugotovitvijo: “Te spremembe,
najpomembnejše po industrijski revoluciji, so daljnosežne in globalne. Ne
zadevajo samo tehnologije. Vplivale bodo na vse in povsod. Upravljanje te
preobrazbe predstavlja enega osrednjih ekonomskih in socialnih izzivov, s
katerimi se sooča današnja Evropa…” 46
Decembra leta 1999 je Evropska komisija sprejela dokument “eEurope - An
Information Society For All”, 47 ki je bil 23. in 24. marca leta 2000 potrjen na
predsedniškem sestanku članic EU v Lizboni. Z njim so začrtani strateški cilji
19