Informacijska družba - Ljudmila

e-uprava
Slovenija se rada pohvali, da je glede e-uprave naredila največ in poznavalci ne
dvomijo, da smo se – vsaj glede stroškov – res zelo napeli. V raziskavi SIBIS so
poizkušali izvedeti, kakšni pa so dejanski dosežki e-uprave, zato so spraševali
po konkretnih storitvah: davčna prijava, iskanje zaposlitve, izstavljanje osebnih
dokumentov, registracija vozila, prijava bivališča, sprememba naslova. Pri vseh
teh storitvah so slovenski anketiranci pokazali interes za internetno storitev, ki
je primerljiv z razvitimi okolji (okoli 50%), vendar so ostali brez odgovora na
vprašanje, ali pričakujejo takšno storitev oziroma jo celo že uporabljajo. To bi
lahko pojasnili na ta način, da nas je anketa »ujela« v fazi, ko smo že izvedli
javno promocijo takšnih storitev v okviru projekta e-uprave (PR je pri nas
sploh zelo razvit!), nismo jih pa še praktično omogočili. Opozoriti pa je treba,
da takšen intermezzo ne sme trajati prav dolgo, ker ima lahko katastrofalne
posledice za motivacijo uporabnikov.
So pa raziskovalci v okvir e-uprave vključili tudi storitev online iskanja knjig
v knjižnicah, kjer jih je zanimal interes za takšno storitev, njena dejanska
razpoložljivost in praktična uporaba. In tukaj je Slovenija dočakala svoj pravi
»zvezdni trenutek« v celotni raziskavi: povsod v EU so zainteresirani za takšno
storitev, a slovenski anketiranci v kar 63% vedo, da je na voljo in jo v 42% tudi
prakticirajo, pri Dancih gre za 55% seznanjenost in 39% prakticiranje, v ZDA
za 54% seznanjenost in 35% prakticiranje, na Finskem za 53% seznanjenost in
32% prakticiranje, v Švici za 51% seznanjenost in 26% prakticiranje. Povprečno
je v EU seznanjenost s takšnim servisom 40%, prakticiranje pa 21%.
Sedaj je še bolj nerazumljivo, da vladna strategija Slovenija v informacijski
družbi knjižničnega informacijskega sistema sploh ne všteva v svoj okvir in
knjižnice v sicer zelo obširnem tekstu sploh niso omenjene. Raziskava SIBIS pa
je pokazala, da v EU kar 73% uporabnikov od informacijske družbe pričakuje
prav to, da jim bo omogočila internetne knjižnične servise. Glede preostalih
internetnih storitev jih 58% pričakuje možnost iskanja zaposlitve, 42% možnost
spremembe naslova, 38% možnost registracije vozila, 35% možnost izstavljanja
osebnih dokumentov in 28% možnost davčne prijave. Kakšno lestvico prioritet
pa imajo slovenski strategi?
Vsi vemo, da smo v Sloveniji v preteklih desetih letih ogromno vlagali v
zdravstveni informacijski sistem, vendar nas SIBIS glede uporabe internetnih
servisov na tem področju uvršča na rep lestvice in so za nami le še Francija,
Poljska, Bolgarija, Latvija in Grčija.
79