Informacijska družba - Ljudmila

oglasnih sporočil na njihov elektronski naslov in si po tej poti zagotovijo njihovo
zaupanje. To je dogovor o partnerski izmenjavi, ko potrošnik sam določi,
kaj bi ga zanimalo. Tako se pride do “intravenozne stopnje” ali do lojalnega
potrošnika. To je opt-in politika.
Association for Interactive Media (AIM) je naročila strateško študijo o
odgovorni elektronski pošti, ki postavlja naslednje usmeritve: 18
- komercialni operaterji ne smejo falsificirati naslovov odpošiljateljev ali
uporabljati drugih IP-naslovov brez soglasja lastnika;
- komercialni operaterji ne smejo potvarjati predmetnih oznak vsebine
elektronske pošte;
- vsa elektronska tržna sporočila morajo vključevati opcijo za uporabnika,
da jih umakne iz podatkovne baze in da lahko glede njih neposredno
kontaktira odpošiljatelja ali njegovega zastopnika;
- komercialni operater mora informirati respondenta o zbirki naslovov
elektronske pošte in o tržnih namenih zbirke;
-
komercialni operater ne sme s pošiljanjem spamov v nobenem primeru
ogroziti naslovnika elektronske pošte.
Opt-in model je za trgovce nedvomno zelo zahteven, zato v večini zagovarjajo
opt-out model, v katerem se obvežejo zgolj to, da spama ne bodo pošiljali tistim,
ki bodo to izrecno prepovedali in se vpisali v ustrezen register. Gibanje za boj
proti spamu vodi oster boj proti opt-out modelu, še posebej v EU, a zdi se, da
tudi tukaj izid še ni odločen. Pa tudi glede opt-in modela je treba biti kritičen,
saj manjkajo standardi o tem, kaj je sploh dovoljenje naslovnika in do kod seže.
Rešitev, ki jo zagovarja EuroCAUCE, je potrjeno dovoljenje.
Ohlapno tolmačen opt-in model ne jamči, da se bomo izognili entropiji
interneta. Danes je na svetovnem spletu preko 300 milijonov e-mail naslovov
in obstaja vsaj 200 globalnih marketiških firm, ki so sposobne emitirati po 100
milijonov nadležnih sporočil dnevno. Vsak si lahko zamisli potencialno poplavo,
če se “utrga oblak” 20 milijard spamov dnevno ali 60 sporočil po uporabniku.
Zgoraj smo navedli tudi elemente za izračun stroškov… Zato je potrebno tudi
pri opt-in konceptu uveljavljati restriktivno izvajanje.
Sklep
Vpliv organizacij, ki varujejo interes učinkovitega in odprtega interneta,
je v Evropi tolikšen, da so se v Komisiji EU očitno zbali za perspektivo
elektronskega trženja. Zato so naročili animacijski dokument, ki sta ga spisala
Corrina Schulze in Jeffrey Baumgartner in ki na nekoliko čuden način vliva
pogum poslovnežem, češ da bodo skupaj že nekako ugnali anti-spamerje. 19
V knjigi zato ne boste našli misli “očeta interneta” Vinta Cerfa: “Spamerji
dejansko kradejo resurse uporabnikom in servisom brez slehernega nadomestila
in seveda brez njihovega privoljenja.” 20 Na to se navezuje svarilna zgodba
Nobelovega nagrajenca Ronalda Coaseja: če nekdo uspe 4 milijone ljudi
195