Informacijska družba - Ljudmila

3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
24
Bell (1973) The coming of post-industrial society, str. 37.
Bell (1973) Isto, str. 467.
Bell (1980a) The social framework of information society, str. 523.
Bell (1980a) Isto, str. 521.
Bell (1985) Gutenberg and the computer, str. 15.
Duff (1998) Daniel Bell`s theory of the information society, str. 389. “Sistem znanja” je Bellova
paralelna tema skozi celotno njegovo kariero; ko je predaval na Columbiji, je izdelal obsežen
in vpliven projekt, prikazan v knjigi The reforming of general education, (Bell, 1966) vreden
resnega upoštevanja tudi pri sodobnem načrtovanju univerzitetnega kurikuluma.
Reich (1991) The work of nations, str. 84. Tržišče povprašuje po treh vrstah znanja: (1)
Problem-solving skills, required to put things together in unique ways. (2) Skills required to help
customers understand their needs and how those needs can be met by customized product. (3)
Skills needed to link problem-solvers and problem-identifiers.
10. Isto, str. 88.
11. Isto, str. 109.
12. Isto, str. 111.
13.
14.
Reich ocenjuje, da je leta 1990 le še 25% zaposlenih v ZDA delalo v rutinskih produkcijskih
dejavnostih, njihov delež pa vztrajno pada. V storitvenih dejavnostih jih je bilo 30%, kar se
lahko še povzpne do 40%. Nerazvrščenih je 20%, kamor šteje kmete, uradnike, vojake ipd…
Potemtakem so simbolni analitiki v tistem času predstavljali kakšno četrtino zaposlenih.
Castells je človek z zanimivo življenjsko potjo: najprej je deloval kot disident v Francovi Španiji;
nato se je moral umakniti v Pariz, kjer je kot univerzitetnik sodeloval v novolevičarskih uporih;
končno je pristal na Berkeleyu kot eden najprodornejših raziskovalcev družbenih pojavov
sodobnega sveta.
15. Castells (1999), Prva knjiga: The rise of network society, str. 3.
16. Isto, str. 17.
17.
Isto, str. 21. Zakaj je potemtakem Castells celotno svojo monografijo v treh knjigah (2000
strani) naslovil Informacijska doba in ne Informacionalna doba? Sam pojasnjuje, da je naslov
pač komunikacijsko sredstvo in ne sme delati težav ne bralcem in ne bibliotekarjem, ki bi bili v
dvomih, v kateri tematski sklop delo spada.
18. Isto, str. 18.
19.
20.
21.
22.
23.
Ellul (1990) “Nous avons la con-viction qui`il n`est dans les possibilités de personne ou monde
d`établir le bilan réel et détaillé de l`ensemblé des effets de l`ensemblé des techniques.”
Youichi Ito s Keio univerze v Fujisawi zatrjuje, da je pravi “oče” joho shakai koncepta Tadao
Unesao, ki je že leta 1962 napisal članek Joho sangyo ron - O informacijski industriji - ter s tem
sprožil plaz razmišljanj o informacijski družbi.
Nemudoma se je polemično odzval A. Cawkell, (Cawkell, 1996) ki je branil svojo trditev o
absolutnem prvenstvu Fritza Machlupa kot “očeta” informacijske družbe, ki jo je zapisal v
razpravi desetletje poprej. (Cawkell, 1986)
Analizo Bushevih stališč je izdelal Andy Carvin, kar je bilo (2/11 2000) objavljeno na http://
www.digitaldividenetwork.org/db090500.adp Isti avtor je izdelal tudi analizo Goreovih stališč,
dosegljivo na http://www.digitaldividenetwork.org/db101000.adp
Povzeto po poročilu Katharine Kopp Searching for the difference: Gore vs. Bush on high tech
policy, dosegljivo na http://www.digitaldividenetwork.org/db091900.adp
24.
The National Information Infrastructure: Agenda for Action (Information Task Force, 1993)
http://www.iitf.nist.gov