Informacijska družba - Ljudmila

pri mobilni telefoniji, a je Češka pet mest višje. Pri internetu je v konkurenci
Estonija, pri televiziji pa Latvija.
Vsakdo ve, da smo zadnja leta v Sloveniji zelo veliko vlagali v e-upravo, zato
ne moremo preskočiti tistega dela poročila, ki ocenjuje dosežke držav na
tem področju. Skupaj 102 ocenjeni državi so glede na dohodek po prebivalcu
razvrstili v tri skupine: v prvi skupini je 22 držav skupaj s Slovenijo, v drugi jih
je 48 in v tretji preostalih 32 držav. Glede na delujoče informacijske sisteme
so vse države kategorizirali v tri razvojne stopnje:
•
•
•
na prvi stopnji so dosegljive le spletne strani upravnih organov z osnovnimi
informacijami;
na drugi stopnji gre za interaktivne spletne servise, ko je mogoče izpisati
in pošiljati obrazce;
na tretji stopnji pa so možne tudi transakcije, vključno z elektronskimi
plačili.
Med državami z najvišjimi dohodki so se vse razvrstile v tretjo kategorijo,
razen Grčije, Luksemburga in Slovenije, ki so obtičale v drugi kategoriji. V
tej kategoriji je dejansko večina ocenjenih držav, zato slovenska e-uprava ni
noben dosežek. So pa mnogo revnejše države, ki jim je uspel preboj v tretjo
kategorijo, kot npr. Estoniji, Filipinom ali Južnoafriški Republiki.
IKT in premagovanje revščine
Bruno Lanvin (direktor infoDev pri Svetovni banki) in Christine Zhen-Wei
Quiang (Johns Hopkins University) sta obdelala vlogo IKT pri spoprijemu s
svetovno revščino. Spoprijem sta opredelila s cilji, kot jih je postavila Generalna
skupščina OZN pod naslovom Millennium Development Goals (MDG) in bi
naj bili doseženi do leta 2015. 3 Gre za naslednjih 8 ciljev:
-
-
-
-
-
-
-
-
premagati skrajno revščino in lakoto,
doseči splošno osnovno izobrazbo za vse,
uveljaviti enakost med spoloma,
zmanjšati umrljivost otrok,
zmanjšati umrljivost porodnic,
obvladati AIDS,
zagotoviti trajnostno okolje in pitno vodo,
razviti globalno partnerstvo za razvoj.
Menim, da gre za enega najpomembnejših aspektov, saj se pri globalni vlogi
IKT največkrat kar pozabi, čemu naj bi sploh služila. Običajna je redukcija na
tehno-ekonomsko vizijo, socialna vizija pa se mora uveljavljati kot kritika IKT
85