Informacijska družba - Ljudmila

kariero. Znanstveniki drug na drugega vplivajo s svojimi objavami, selekcijo
raziskovalnih problemov, odbiranjem raziskovalnih metod itd. In pri vsem tem
so najpomembnejše neformalne diskusije o raziskavah.
Povezovanje v invisible college
Že več kot 300 let se “at 4.30 p.m. after tea” v Royal Society of London srečujejo
znanstveniki in prisluhnejo drug drugemu glede problemov, ki jih srečujejo
pri svojih raziskavah. Ta način nastopanja invisible college pa je vendarle bolj
zgodovinski relikt kot pa vzorec za sodobne tvorbe. Invisible college sicer zmeraj
predstavlja “neizrekljivo težnjo po svobodnem razgovoru, ki je prevladoval med
znanstveniki v zgodnjem obdobju akademizma.” 25 Današnji pogoji za njihovo
konstituiranje in delovanje pa so se zelo spremenili. Predvsem niso več vezani na
“lokal” kot nekdanje akademije, ampak jim sodobna komunikacijska omrežja
omogočajo neomejene stike po celem svetu. 26
Sodobno verzijo invisible college je De Solla Price opisal kot IEG – information
exchange group (skupina za izmenjavo informacij) – in v ilustraciji, ki jo
povzema po Albrittonu, je takšno skupino sestavljalo 513 znanstvenikov, od tega
62% iz ZDA, 9% iz VB, 5% iz Japonske, 3% iz Avstralije ter Švedske, po 2% iz
Kanade, Francije, Nemčije in SZ ter še 10% iz 19 različnih držav. 27 Še bližje pa
je Kadushinova konceptualizacija “social circle” (krožkov) v znanosti.[28] Vsak
član “krožka” je navadno sprejet od določenega števila članov, ne pa od vseh.
Člani raziskovalnega področja so geografsko ločeni do te mere, da nikoli ne
pride do osebnih stikov med vsemi člani, ampak le občasno med nekaterimi.
Indirektno sodelovanje – sodelovanje preko posrednikov – je bistvena značilnost
“krožka”. Ni treba osebno poznati nekega člana, da bi se vplivalo nanj. Vpliv se
lahko realizira preko članka nekega avtorja, ki ga nikoli ne srečaš. V “krožku ni
formalnega vodstva, vendar pa obstajajo vodilne osebnosti. Toda avtoriteta teh
osebnosti ni običajna: znanstveniki namreč drug drugemu nikoli ne ukazujejo,
ampak svetujejo in kritizirajo. Stopnja institucionalizacije je običajno zelo
nizka in člani “krožka” se ne sestajajo na bazi neke članske obveznosti, ampak
izključno zaradi interesa.
Cranejeva je uvedla še eno oznako - “solidarity group”. Praviloma jo
sestavlja nekaj zelo produktivnih znanstvenikov in nekajkrat toliko relativno
neproduktivnih. Skupine se medsebojno povezujejo preko svojih vodilnih
osebnosti, ki komunicirajo med sabo in neformalno razširjajo informacije preko
meja svojih raziskovalnih polj. Na ta način se tvorijo “komunikacijske mreže”,
kar je drugo ime za “invisible college, ki povezuje skupine sodelavcev”. 29
Najpogosteje navajan primer takšne “solidarity group” je Bourbaki – skupina
francoskih matematikov, ki je učinkovito nastopala več kot 30 let. Njene
221