Informacijska družba - Ljudmila

26
2. NOVA TEHNOLOŠKA PARADIGMA
Razhajanja o tehnološki revoluciji
Temo o tehnoloških revolucijah je v informacijske kroge zanesel Norbert
Wiener s knjigo »The human use of human beings«. (Wiener, 1950) Po njegovem
je Vannevar Bush z objavo članka »As we may think« leta 1945 najavil drugo
industrijsko revolucijo, v kateri bodo stroji (kakršen je bil Bushev diferencialni
analizator) nadomestili rutinsko miselno delo na enak način, kot so mehanski
stroji v prvi industrijski revoluciji nadomestili rutinsko fizično delo. (Wienerja,
ki ga avtomatizacija po eni strani navdušuje, obhajajo zle slutnje, da bo privedla
do tolikšne brezposelnosti, da bo v primeri z njo “depresija iz tridesetih izgledala
kot prijetna šala.”)
Wienerjeva shema industrijskih revolucij se razhaja z najbolj razširjenimi
predstavami, ki poznajo prvo industrijsko revolucijo iz 18 stoletja, zaslužno za
rešitev Evrope iz agrarne krize. Druga industrijska revolucija se navezuje na
praktično uporabo znanosti, kar se je začelo v nemški kemični industriji konec
19. stoletja ter dobilo posebne pospeške v obeh svetovnih vojnah. (Mokyr,
1990) Da gre res za “revoluciji”, se je bilo mogoče prepričati ob nenadnih,
nepričakovanih plimah tehnoloških aplikacij, ki so preobrazile produkcijske
procese in distribucijo, ustvarile obilico novih proizvodov in spremenile
razpored bogastva in moči na planetu. Pridobivali so tisti, ki so hitreje osvajali
nove tehnološke sisteme. Tako imenovani Zahod si je v obeh industrijskih
revolucijah priboril nedosegljivo prednost, bivši “favoriti” - Španija, Kitajska
- pa so usodno zaostali. Bistveni faktor obeh industrijskih revolucij je bila
pogonska energija: v prvi para in v drugi elektrika.
Obema industrijskima tehnološkima revolucijama sledi informacijska tehnološka
revolucija. Industrijske tehnologije je začela nadomeščati informacijska
tehnologija (IT), 1 kamor Stephen Saxby všteva tehnologije v mikroelektroniki,
računalništvu (strojna in programska oprema), telekomunikacijah in
optoelektroniki. (Saxby, 1990)
Skupna značilnost tehnoloških revolucij je njihova prodornost, sposobnost
penetracije v vsa področja človekovega življenja – ne le kot zunanji faktor
vplivanja, ampak kot posvojeni generator delovanja. Tehnološke revolucije so
procesi, ki inducirajo nove proizvode.
Uporaba nove IT je šla v zadnjih dveh desetletjih skozi tri faze: 2
- avtomatiziranje dosedanjih opravil,
- eksperimentalna uporaba novih postopkov,
- rekonfiguracija aplikacij.