Informacijska družba - Ljudmila

skupnosti je neskončno veliko možnosti za varanje in laganje, zato mora biti
odločitev o zaupanju pretehtana in zavestna. (Turkle, 1995) Člani virtualne
skupnosti žrtvujejo pomemben del svoje zasebnosti za vzajemni interes, kar
nesporno krepi socialni kapital.
Občanske informacijske mreže
Le najbolj okoreli lokalni politiki še mislijo, da se jih pojmi, kot so informacijska
družba, informacijske mreže, IKT, multimedija..., ne tičejo. Take bi najbolje
poučil Trocki, ki je svojim rdečearmejcem razlagal: »Je že mogoče, da se vi ne
zanimate za vojno tehniko, ampak problem je, ker se vojna tehnika zanima
za vas!« A tudi v mnogih lokalnih skupnostih, kjer so nabavili računalniško
opremo in sedaj ponosno govorijo o »telematische Stadt«, v resnici ni dosti
bolje, ker že leta čakajo na »Lourdes Effekt«. (Floeting, 1997)
Mesta pa se informatizirajo tudi ne glede na pronicljivost svojih voditeljev,
preprosto zato, ker je med meščani mnogo zainteresiranih za tak razvoj in
ker je v startu še vedno zelo pomembna klasična (žična) telekomunikacijska
napeljava. Internet sam po sebi ne rešuje nobenega mestnega problema, kar bi
bila podlaga, da bi ga financirali iz mestnega proračuna kot kakšen mestni most
ali pokopališče. Zanj je treba pridobiti glasove mestnih svetnikov in njihovo
prepričevanje bi lahko temeljilo na naslednjih vprašanjih: (Floeting&Grabow,
1998)
-
-
-
-
-
-
Katere funkcije lahko prevzame internet?
Kakšne komunikacije med zasebno in javno sfero narekuje obstoječa
mreža sodelovanja?
Kaj si meščani najbolj želijo in potrebujejo, kar lahko uresničijo preko
mestnega interneta?
Kako izboljšati računalniške kompetence uporabnikov?
Kako lahko preko interneta dosežemo večjo transparentnost delovanja
mestnih struktur?
Katero infrastrukturo je treba prioritetno nadgraditi za učinkovitejši
mestni internet?
Na ta način so se izgradnje mestnega interneta uspešno lotili v Bremnu,
Gelsenkirchnu, Mannheimu, Stuttgartu in drugod.
Posebne pozornosti pa so vredni primeri, ko je informacijska mreža nastala
kot civilna iniciativa. Takšen je De Digitale Stad (DDS) Amsterdam. Nastal je
januarja 1994, sredi leta 1997 pa je imel že 50.000 registriranih »prebivalcev«.
(Lovink, 1998) DDS je neodvisen od mestnih oblasti, politika pa je zanj
sploh drugotnega pomena; zaradi tega se tudi ni nalezel nezaupanja ljudi.
157