Informacijska družba - Ljudmila

pri čemer so še posebej ogroženi otroci. Vendar je treba varovati tudi svobodo
izražanja. S staro zakonodajo si pri tem ni mogoče učinkovito pomagati, že zato,
ker je zaprta v nacionalne meje, ki se jim internet mimogrede izogne. Zgraditi je
treba nov sistem samo-reguliranja, ki bo učinkovit, fleksibilen, vzpodbujevalen
in spoštovan. Samo-regulacija tudi ne more delovati brez zainteresiranih
uporabnikov. Samo-regulacijski režim interneta računa s podporo javnih oblasti,
čeprav pa mora biti vseskozi jasno, da gre za samo-regulacijo.
Bistveno je obnašanje ponudnikov internetnih servisov (PIS), kar vključuje
tudi predpise, po katerih delujejo. Preprečiti je treba “proste strelce”, ki – ob
odgovorni večini – kujejo dobičke s kršenjem pravil ter dolgoročno zmanjšujejo
zaupanje uporabnikov v internetno industrijo.
Osnovna načela samo-regulacije interneta so:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
Spoštovanje zakonitosti in principov družbene odgovornosti.
Nad samo-regulacijo mora bdeti soglasno avtorizirano nadzorno telo.
Zaradi globalnega značaja interneta se morajo nacionalne nadzorne
agencije vključiti v mednarodni gremij.
Samo-regulacijo morajo evidentirati in podpirati zakonodajni organi ter
jo upoštevati pri svojih rešitvah.
Dolžnost PIS je, da uporabljajo tehnologijo filtriranja vsebin, ki jih
opremljajo z označbami po dogovorjenih kriterijih.
Samo-regulacijski sistem morajo pri komuniciranju preko interneta
upoštevati tudi uporabniki.
Sistem mora biti podprt z ustreznim izobraževanjem uporabnikov in
posrednikov.
Med najbolj sporne postopke sodi filtriranje internetnih vsebin, zato je treba
biti pri reguliranju še posebej pozoren na naslednje vrednote:
- avtonomnost končnega uporabnika;
- spoštovanje svobode izražanja;
- različnost prepričanj in vrednotenja;
- transparentnost;
- spoštovanje zasebnosti;
- interoperabilnost.
Sistem se opira na PICS platformo 38 in na RDF specifikacije. 39 Ponudnik
internetne vsebine je dolžan v obliki “piškotka” dodati deskriptor po
standardiziranem geslovniku, kar seveda pomeni, da označba ni povsem
“objektivna”, je pa “intersubjektivno konvergentna”. Uporabnik na drugi
strani izbere “zapore”, ki določenih (označenih) vsebin ne spustijo na zaslon.
Katere “zapore” bo izbral, je stvar njegove vesti. Za tehnično plat “zapor”
morajo v okviru svojega osnovnega servisa poskrbeti PIS. Iz načina delovanja
51