Informacijska družba - Ljudmila

ližina odličnih univerz: Silicon Valey (Stanford), Route 128 (MIT) itd…
Na prostorske ureditve bi naj močno vplivalo teledelo. Zaradi tega pri OECD
ta pojav sistematično spremljajo že od samega začetka in njihova je tudi
kategorizacija teledela: (Qvortup, 1992)
• zamenjava: preko telekomunikacij se od doma opravljajo dela, ki so se
prej odvijala na lokaciji firme;
• samozaposlovanje: delo je tako strukturirano, da ga je mogoče opravljati
doma, s pomočjo interneta;
•
dopolnilno delo: k tistemu, kar se opravlja v službenih prostorih (posebej
raziskovalci, univerzitetniki itd.).
Obstaja kar nekaj napovedi, kako bo nov način obvladovanja prostora vplival
na izgled mest. V Ameriki to že vodi v neskončna predmestja, ki so kraljestva
zasebnih bivališč, povezanih s hitrimi komunikacijami. (Garreau, 1991)
Evropska urbana tradicija temu ne bo tako zlahka popustila, saj se bogati
ne bodo hoteli posloviti od inspirativnih mestnih središč, ampak jih bodo
prenavljali. (Martinotti, 1993)
Sodobna družba se gradi okoli pretokov: kapitalskega, informacijskega,
tehnološkega, kulturnega itd… Prostor se preureja, da bi bil v materialno
podporo tem pretokom. Prostor pretokov predstavlja novo prostorsko formo,
značilno za socialno prakso mrežne družbe. Prostor pretokov je materialna
organizacija časovno povezanih socialnih praks, delujočih skozi komunikacije.
S pretokom so razumljene namerne, ponavljajoče se, programabilne sekvence
izmenjevanja in interakcije med fizično ločenimi pozicijami družbenih akterjev
v ekonomski, politični in simbolni strukturi družbe. Castells razlaga prostor
pretokov kot materialno obliko podpore dominantnim socialnim procesom ter
funkcijam v informacijski družbi in ta podpora je troslojna.
Prvi sloj je konstituiran že s samim kroženjem elektronskih impulzov
(mikroelektronika, telekomunikacije, računalništvo, procesiranje, oddajniški
sistemi, prenosi visokih hitrosti in druge informacijske tehnologije). Da lahko
to štejemo za prostorsko obliko, izhaja iz tega, da je natančno te funkcije
opravljalo tradicionalno mesto. V novem prostoru pretokov seveda ne gre več
za nek kraj, ampak je njegovo vlogo prevzela mreža komunikacij.
Drugi sloj je sestavljen iz vozlišč in zvezdišč. Prostor pretokov temelji na
elektronski mreži, ki povezuje specifične kraje z dobro definiranimi socialnimi,
kulturnimi, fizičnimi in funkcionalnimi karakteristikami. Nekateri kraji igrajo
vlogo koordinatorjev za interakcijo vseh elementov mreže. Drugi kraji so
lokacije strateško pomembnih funkcij. Vozlišča in zvezdišča so hierarhično
organizirana glede na njihovo relativno težo v mreži, vendar se ta hierarhija
nenehno spreminja, pač glede na potekajoče aktivnosti, procesirane v mreži.
59