Informacijska družba - Ljudmila

Glede IKT večina izraža pozitivna pričakovanja v povezavi z boljšim
komuniciranjem, lažjo dostopnostjo informacij in delovanjem mestne uprave.
Ne verjamejo pa, da bi se po tej poti povečala participacija občanov pri
odločanju, okrepila vloga javnosti v politiki, sploh pa ne povečala socialna
enakost ali izboljšali medčloveški odnosi. Večina anketiranih v zvezi z IKT
ponavlja splošne floskule o informacijski družbi in le 12% jih navaja konkretna
področja njene uporabe v življenju mesta.
Od dvajsetih mest jih ima dvanajst posebne strateške načrte za IKT, ki pa
so prej splošni kot konkretni in v večini primerov napovedujejo posredne in
težko merljive rezultate. To je navzkriž z dejstvom, da so avstrijske mestne
uprave odlično opremljene z IKT. V polni meri se nanjo opirajo le oddelki za
urbanizem in službe za odnose z javnostmi. Pri drugih prevladuje prepričanje,
da bi za informatizacijo potrebovali še zelo veliko denarja, ki ga (hvala bogu)
ni, ne vedo pa, kje konkretno bi IKT uporabili. Najbolj optimistični glede njene
uporabe so povsod politiki, najbolj skeptični pa gospodarstveniki.
Na podlagi raziskave je mogoče povzeti naslednje ugotovitve:
• Zelo neizenačena raven poznavanja IKT vodi k precenjevanju ali
podcenjevanju njene vloge v življenju lokalne skupnosti.
• IKT se težje uveljavlja v starih industrijskih centrih, ker je v njih
spreminjanje rigidnih institucionalnih struktur počasnejše.
• Stopnja javne podpore IKT je odvisna od ravni splošne seznanjenosti,
vendar mesta v tej smeri naredijo mnogo premalo in ostajajo pri
deklaracijah.
• Navdušenje politikov nad IKT se vselej konča pri ideologiji in ne vodi h
konkretnemu delovanju.
• Zmotno je misliti, da lahko informatizacija najprej uspe v malih mestih s
prevladujočimi neformalnimi strukturami.
• Za dobro delovanje IKT v lokalni skupnosti je potrebna homogenizirana,
standardizirana in komplementarna oprema, vendar njena nabava sama
po sebi še ne zagotavlja skladnega delovanja občinske uprave.
• IKT bo najučinkovitejša, če jo vgradimo v celovito reorganizacijo občinske
uprave.
• Mestni načrtovalci morajo nujno prevzeti tudi vlogo promotorjev IKT.
• Mestni politiki vidijo vlogo IKT povsod drugod, razen pri zagotavljajo
neposredne udeležbe prebivalcev pri odločanju.
• Mesta, ki razvojno stagnirajo, hočejo IKT za vsako ceno podtakniti
gospodarstvu, napredna mesta pa z njo podpirajo sinergijo vseh razvojnih
dejavnikov in so zato še uspešnejša.
•
Čeprav imajo mesta zelo različne razvojne probleme, so njihove IKT
strategije zelo stereotipne, kar pomeni, da sploh niso vključene v reševanje
glavnih vprašanj mesta.
152