Informacijska družba - Ljudmila

-
-
-
podpornih tehnologij,
pomembna je vloga interdisciplinarnih skupin za izpopolnjevanje
učinkovitih učnih okolij na podlagi IKT,
visoka stopnja individualizacije izobraževanja,
organizacijska shema, v kateri je vsem jasno, da ima prednost učenje kot
angažman učencev.
Morda je s tem razlika med paradigmama še premalo poudarjena in se bo komu
še kar naprej zdelo, da je »poučevanje in učenje dejansko eno in isto«, saj se tudi
v tradicionalni šoli učenci »morajo učiti«. Zato bomo za vsak primer zapisali,
da gre tukaj za »postedukativno učenje«, ki ga nepreklicno povezujemo z IKT,
s čimer je učenje pridobilo povsem nove razsežnosti, ki se opirajo na:
- »pametna okolja«, ko se na vsakem koraku srečujemo s predmeti z
vgrajenimi informacijami o njihovem delovanju in uporabi;
- »telekozmos«, kar je skupno ime za komunikacijsko infrastrukturo,
ki omogoča sistematičen dostop do vseh vrst znanja, vedno, povsod in
vsakomur;
-
»nadpredstavnost« (hypermedia) kot orodje, ki je idealno za simulacijo
realnosti in je bistveno boljši učni vmesnik od knjige.
Tako zasnovano učenje nekateri imenujejo tudi »nadučenje« (hyperlearning)
ali kar e-učenje. Ob tem moramo opozoriti, da je enačenje e-učenja in učenja
na daljavo nedopustna redukcija. Bistvena prednost e-učenja je uporaba
simulacije, ki omogoča učenje na izkušnji, kar je daleč najučinkovitejša
oblika učenja. Omogoča nam sokratovsko porajanje spoznanj in renesančno
eksperimentiranje, kar je šola v dobršni meri zatrla. Računalnik pri učenju torej
ni odločilen kot vir informacij – teh je v šoli tudi sicer dovolj in preveč – ampak
kot orodje za točno ponazarjanje izkustvenega sveta. Če e-učenje te razsežnosti
ne izkorišča, je čista izguba časa. Prenašanje tiska na računalniški monitor je
slabše od tiska samega, isto pa velja za prenašanje predavanj iz razreda. Na ta
način je investicija v nov medij stran vržen denar.
Ni brez pomena, da so uvajanju interneta v izobraževanju botrovali ekonomski,
ne pa pedagoški motivi: finančniki so takoj opazili možnost prihrankov pri potnih
stroških, pedagogi pa so še naprej počeli približno isto kot dotlej. Zamenjava
prosojnic s PowerPointom pač ni inovacija. Je pa inovacija računalniška
simulacija, ki omogoča preverjanje rešitev, pri čemer ni več odločilna količina
zapomnjenih podatkov, ampak sposobnost njihove kreativne uporabe.
Če smo uspeli ponazoriti razkorak med paradigmo poučevanja in paradigmo
učenja in če smo bili dovolj prepričljivi z dokazovanjem prednosti slednje,
pa ostaja odprto vprašanje, kako doseči zamenjavo paradigem? Na podlagi
odločilne vloge IKT bi lahko verjeli, da bo premik sprožila kar sama tehnologija.
V večji ali manjši meri je takšno prepričanje opazno v mnogih nacionalnih
209