Informacijska družba - Ljudmila

98
2. SLOVENCI V INFORMACIJSKIH
POKLICIH
V letih od 1639 do 1853 so šoguni Tokugawe neizprosno branili Japonsko pred
vplivi zunanjega sveta. Tujec je smel svoje blago in nazore razkazovati le na
otočku Deshima v zalivu Nagasakija. Šele Mathew Perry je z ameriško eskadriljo
izposloval Kawagansko pogodbo o pomorskem sodelovanju, čemur je nato
sledila razpustitev šogunata, dinasti Meiji pa so sprožili japonsko industrijsko
revolucijo v znamenju politike, “da bodo znanje iskali povsod po svetu in da
je treba odpraviti slabe običaje preteklosti”. 1
Zato pa je današnja Amerika čisto nekaj drugega in trebušaste pivce piva v
bostonskem baru upravičeno prešine ponos in globoko spoštovanje ob pogledu
na celo serijo satelitsko povezanih televizorjev z velikimi ekrani, montiranimi
pod strop: “Well..., to je, vidiš, informacijska doba. Takoj lahko dobimo iz vsega
sveta natančne trenutne cene delnic, zvemo za medicinska odkritja, za politične
prevrate. Seveda pa bi morali najprej izključiti risanke.” 2
Notoričnim oznakam informacijske revolucije, ki da je realnost, se bom izognil
z navedbo podatkov, da je 1994 več kot 50 milijonov prodanih PC-jev dokončno
prehitelo svetovno prodajo avtomobilov (35 milijonov). Že 1991 pa je obseg
naložb v informacijsko tehnologijo v ZDA presegel obseg skupnih naložb v
strojno opremo industrije. 3 Leta 1961 je bila cena enega bita spomina 1 USD,
1995 pa je bilo mogoče dobiti za 60 USD 24 milijonov bitov spomina. 4
In da nam v zgodbi ne bi manjkala Evropa, se bom zavaroval pri Bangemannu
in njegovih blejskih zagotovilih: “Kar bomo naredili v Evropi, je globalno
informacijsko omrežje, mislimo pa tudi na obnovo pozicij evropske industrije
in evropske družbe. In seveda, vse centralne in vzhodne evropske države so del
te Evrope. Potemtakem je pomembno sodelovati od začetka.” 5
Tudi za Lojzeta Sočana je ključno vprašanje slovenskega razvoja “kako izgraditi
tehnološko vrhunski telekomunikacijsko - informacijski sistem kot osnovo
za naše vključevanje v svet, izšolati narod za njegovo učinkovito uporabo ter
motivirati pravočasen razvoj informacijskih storitev v Sloveniji, da bi zagotovili
visoko gospodarsko rast in kakovostno zaposlovanje?” 6 Kar obetaven odgovor je
zapisan v strategiji gospodarskega razvoja Slovenije, ki jo je sprejela slovenska
vlada. 7