Informacijska družba - Ljudmila

z integriranjem novih vozlišč, ki se odzivajo na isto komunikacijsko kodo. Na
mreži temelječa socialna struktura je dinamičen, odprt sistem, vedno pripravljen
na inoviranje, ne da bi pri tem izgubil ravnotežje. Povezave mrež (npr. finančne
in medijske mreže) so izjemno učinkovit instrument moči. Kapitalizem si je
na ta način zagotovil celo novo razvojno epoho t.i. mrežne družbe, ki nam bo
v bodoče narekovala obnašanje, uokvirjala politiko, vzpodbujala fantazijo in
povzročala nočne more. Da bi jo naredili znosno, bo treba po Castellsovem
priporočilu opraviti ponoven »long march« od komunalne odporniške identitete
k projektni identiteti, in to z uresničitvijo konceptov enakopravne družine,
trajnostnega razvoja, medregionalne solidarnosti in univerzalne mobilizacije
za človeške pravice.
Plavanje v informacijskem toku
Razvite družbe se preživljajo s storitvami: bančništvo, zavarovalništvo, promet
nepremičnin, konzultantstvo, pravno svetovanje, reklamiranje, oblikovanje,
marketing, odnosi z javnostmi, varovanje, informacijsko servisiranje,
menedžment informacijskih sistemov, raziskave in razvoj, izobraževanje in
usposabljanje, skrb za zdravje in rekreacijo, zabava... Vse to lahko spravimo na
skupni imenovalec generiranja znanja in informacijskih tokov. To je prineslo
mestom novo vsebino in razvojni zagon. (Castells, 1989) Če je v ZDA že
jasno, katera mesta so »ostala na novem zemljevidu informacijske družbe«,
pa v Evropi boj za pozicije še poteka, in sicer v različnih oblikah potegovanja
za status »kulturne prestolnice«, akreditacije univerz kot ključnih mestnih
ustanov, kandidiranja za svetovne gospodarske razstave, pridobivanja sedežev
institucij EU itd. (Cappelin, 1991) Predvsem pa se je treba dokopati do statusa
regionalnega središča, okoli česar se odvijajo neusmiljene tekme, v katerih
so igralci države, ne le mesta. V našem bližnjem okolju je Avstrija izredno
»pritisnila« z Gradcem, Italija bo v Trst pripeljala svetovno razstavo, »ušla« pa
sta nam tudi Celovec in Videm. Slovenija se je očitno prepustila stihijni rasti
prestolnice (podobno kot države na področju nekdanje Jugoslavije), Maribor
pa je v zadnjem desetletju popolnoma izpadel iz konkurence.
Za določitev pomena in perspektive mesta se danes izmerijo informacijski
pretoki, ki predstavljajo skupni imenovalec ali kar nadomestilo vseh drugih
pretokov (ljudi, blaga, denarja), od katerih mesto živi. Pomen mestu prinašajo
informacijska vozlišča, skozi katera tečejo odločilne faze procesov produkcije
in potrošnje. Vse drugo so spremljajoče dejavnosti. Mesta se diferencirajo po
gostoti komuniciranja, ki je indikator inovacijskega okolja. (Castells&Hall,
1994)
Če smo v času njegovega industrijskega vzpona hoteli okarakterizirati Maribor,
smo ga označili za slovenski Manchester. S kom pa bi se naj primerjali danes? S
154