Informacijska družba - Ljudmila

večine kulturnih izrazov v integriran komunikacijski sistem, temelječ na
digitalizirani elektronski produkciji, distribuciji in izmenjavi signalov, ima velike
posledice za socialne oblike in procese. Po eni strani pomembno rahlja simbolno
moč tradicionalnih oddajnikov zunaj sistema, posredovanih z zgodovinsko
šifriranimi socialnimi običaji: religije, morale, avtoritete, tradicije, ideologije.
Ne da bi izginile, ampak se razgrajujejo vse dokler se ne prešifrirajo v nov sistem,
kjer pa se njihova moč multiplicira z elektronsko materializacijo spiritualno
posredovanih običajev: elektronski pridigarji in interaktivne fundamentalistične
mreže so bistveno bolj učinkovite, bolj prodorne oblike indoktrinacije kot “iz
oči v oči” prenesena sporočila oddaljenih karizmatskih avtoritet… Po drugi
strani, nov komunikacijski sistem radikalno spreminja prostor in čas, temeljni
razsežnosti človeškega življenja. Lokalitete se odvajajo od njihovih kulturnih,
zgodovinskih, geografskih pomenov in se reintegrirajo v funkcionalne mreže
ali kolaže, zajemajoče prostor pretokov, ki zamenjuje prostor krajev. Čas se
v novem komunikacijskem sistemu briše, ko lahko preteklost, sedanjost in
prihodnost programiramo tako, da se zamenjujejo znotraj istega sporočila.”
Socialni prostor danes določajo razviti servisi: finance, zavarovalništvo,
nepremičnine, konzultantstvo, pravno svetovanje, reklamiranje, oblikovanje,
marketing, odnosi z javnostmi, varovanje, informacijsko servisiranje,
menedžment informacijskih sistemov, raziskovalno-razvojna dejavnost.
Vse te servise lahko povzamemo v skupni imenovalec generiranja znanja in
informacijskih tokov. Gre za področje najintenzivnejšega zaposlovanja in
investiranja, ki tudi najbolj odločilno prispeva k tvorjenju svetovnih urbanih
aglomeracij. (Graham, 1996) Stopnjo razvitosti mesta v tej zvezi je mogoče
zanesljivo meriti s frekvenco informacijskih pretokov vanj in iz njega. To pa tudi
pomeni, da mesto ni več kraj, ampak proces povezovanja v globalno družbo.
Lokacijska struktura informacijske industrije je npr. naslednja:
• raziskave in razvoj, inovacije in prototipi so koncentrirani v visoko
inovativnih centrih, ki lahko nudijo tudi dobro kvaliteto življenja in
ohranjeno naravno okolje;
• hi-tech proizvodnja je organizirana v povsem novih industrijskih conah, ki
so popolnoma prilagojene novim zahtevam;
• rutinska masovna proizvodnja gre v tiste predele sveta, kjer je delovna sila
najcenejša, a vseeno dovolj zanesljiva;
•
prodaja, servisiranje in pomoč je v regionalnih centrih po celem svetu, čim
bližje največjim trgom.
In vse to je praviloma ena sama korporacija, z enim simbolnim domicilom,
kamor se stekajo informacijski pretoki. Zaradi boljših zagotovil o dobri
informacijski infrastrukturi so takšni domicili v državnih prestolnicah: London -
M4 Corridor, Seul - Inchon, Moskva - Zelenograd, Pariz - Sud itd… Včasih si tak
položaj izborijo “kontraprestolnice”: Milano, Šanghaj, Sao Paulo, Barcelona,
München itd… Lahko pa so čisto nove lokacije, o čemer pogostoma odloča
58