Informacijska družba - Ljudmila

Družbe so določene s produkcijo, izkušnjami/znanjem in močjo. Ti elementi
se zgodovinsko kombinirajo v modalitete razvoja, ki so tehnološki aranžmani,
preko katerih delo preoblikuje material v proizvod pri višji ali nižji količini
in kakovosti presežka. Za vsako modaliteto razvoja je značilen kateri od
elementov, ki temeljno določa produktivnost: v agrarni modaliteti razvoja
je bil presežek odvisen od količine človeškega dela in obsega obdelovalne
zemlje, v industrijski modaliteti razvoja pa so bili za produktivnost odločilni
viri energije in njena distribucija. “V novi informacijski modaliteti razvoja leži
vir produktivnosti v tehnologiji generiranja znanja, procesiranju informacij in
simbolni komunikaciji”. 16
Za industrijsko modaliteto razvoja je dovolj razširjeno poimenovanje
“industrializem” in Castells se je odločil za paralelno sintagmo tudi pri
informacijski modaliteti razvoja, namreč za “informacializem”. “Pojem
informacijska družba poudarja vlogo informacij v družbi. Vendar trdim, da so
informacije v širšem smislu kot komunikacija znanja predstavljale kritično točko
vseh družb, vključno s srednjeveško Evropo, ki je bila kulturno strukturirana,
na določen način poenotena okoli sholastike - torej z intelektualnim okvirjem.
V nasprotju s tem pa “informacializem” označuje specifično obliko socialne
organizacije, v kateri generiranje informacij, njihovo procesiranje in prenos
postajajo temeljni vir produktivnosti in moči, pač zaradi novih tehnoloških
pogojev, nastalih v tem zgodovinskem obdobju. Moja terminologija skuša
vzpostaviti paralelo z razlikovanjem med industrijo in industrializmom.
Industrijska družba ni zgolj družba, v kateri obstaja industrija, ampak v njej
socialne in tehnološke oblike industrijske organizacije prekrivajo vse sfere
dejavnosti, začenši z dominantnimi aktivnostmi v ekonomskem sistemu in v
vojaški tehnologiji, pa do predmetov in navad v vsakodnevnem življenju. Moja
raba terminov informacialna družba in informacialna ekonomija teži k natančni
karakterizaciji potekajoče preobrazbe, ki bo šla dlje od splošnega spoznanja
o tem, da so informacije in znanje pomembni za našo družbo. Za razliko od
tega mora vsebina “informacialne družbe” izhajati iz proučevanja in analiz,
ne pa iz samoumevnosti”. 17
Če je industrializem naravnan k nenehni ekonomski rasti, kar pomeni k
maksimalizaciji outputa, je informacializem naravnan k tehnološkemu razvoju,
torej k maksimalizaciji znanja in k višji stopnji kompleksnosti procesiranja
informacij. Cilj je iz manj narediti več, pri čemer sestavljajo bazični proces
informacije in znanje, po potrebi pa se dodaja tudi še material. “Ker je
informacializem zasnovan na tehnologiji znanja in informacij, obstaja posebno
tesna zveza med kulturo in produkcijskimi silami, med duhom in materijo.
Pričakujemo lahko zgodovinsko nove oblike socialne interakcije, socialne
kontrole in družbene spremembe”. 18
12