Informacijska družba - Ljudmila

tega področja selijo v ZDA, konceptualizacija evropske informacijske družbe
pa je prepuščena uradnikom EU v Bruslju.
O posledicah je provokativno spregovoril Nicholas Negroponte v The Sunday
Times, 31. avgusta 1997: “Ta kontinent (Evropa) je sedaj padel na status
tretjega sveta, kar zadeva računalništvo, z izjemo Skandinavije. Na Finskem
je 60% populacije priključene na internet; na Danskem ima računalnik 50%
gospodinjstev, toda…pojdite v Francijo, Nemčijo ali Italijo, pa boste lahko
videli digitalne brezdomce…. Otroci so po mojem ogoljufani s strani njihovih
staršev in vlad”. 50
Ko se govori o primatu Skandinavije pri uvajanju koncepta informacijske
družbe, je prilika podčrtati pomembno vlogo Stevana Dedijerja, profesorja
v Lundu, ki je s svojo “intelligence revolution” od leta 1972 dalje navduševal
generacije študentov, intelektualcev, gospodarstvenikov in politikov za nove
koncepte in pri tem vidno uspeval. (Dedijer, 1998)
Opombe in viri
1.
2.
Charles Dunlop in Rob Kling jim v knjigi o kontroverzah informatizacije odrekata status
znanstvenikov in jih uvrščata v leposlovje. Za Alvina Tofflerja pravita, da je “mojster
sugestivne proze” in da njegova teorija valov “pomaga vzpodbujati popularno navdušenje za
kompjuterizacijo”. (Dunlop/Kling, 1991)
Times Literary Supplement (1995) je Bellovi knjigi The End of Ideology iz leta 1960 ter The
Cultural Contradictions of Capitalism uvrstil med “sto najvplivnejših knjig, objavljenih po
vojni”. Blaise Cronin ga vidi tudi med najbolj citiranimi sodobnimi sociologi. (Cronin, 1997)
Posebej s “Koncem ideologije” je Bell močno vplival tudi na slovenski družboslovni naraščaj v
drugi polovici šestdesetih. Presenetljivo smo v slovenščini, po zaslugi Vlada Vodopivca, že zelo
zgodaj dobili Bellovo razpravo” Poindustrijska družba” kot poglavje zbornika “Svet v času, ki
prihaja”. (Vodopivec, 1970)
23