Informacijska družba - Ljudmila

Etični problemi interneta
Vsem je znana razprava o tem, ali je tehnologija etično nevtralna ali ne, ki se
je še posebej razvnela po posegu Roberta Oppenheimerja, enega od očetov
atomske bombe. Za tehniko je verjetno nesporno, da se je etika ne tiče, toda
tehnologije so nekaj drugega in zajemajo tudi vrednote, socialne podlage in
ideologije. Informacijsko tehnologijo poleg tehnike sestavljajo še intelektualni
postopki (katalogizacija, indeksiranje ipd…) ter softverski pristopi (iskalni
stroji, roboti, metabaze, direktoriji…). Pri obeh so prisotne intrinzične lastnosti,
ki jih usposabljajo za vrednostno in ne zgolj fizično odbiranje različnih možnosti
na internetu. 11
Online&CD-ROM Review je pred časom organizirala “forum” na temo
etičnosti na internetu, na katerem so izstopali problemi pornografije, rasizma,
neonacizma, osebnih žalitev, klevetanja in cenzure. 12
Charles Oppenheim je v zvezi s pornografijo opozoril na značilnost pretiravanja:
v VB je bilo leta 1991 na 1000 primerov pornografije le 11 povezanih z
internetom; leta 1993 je bilo od 45.000 primerov pornografije le 144 prenosljivih
preko interneta, in še v teh primerih je šlo izključno za amaterske podvige.
Sicer so veliki ponudniki internet servisov, kot npr. American Online ali Prodigy,
ki dnevno posredujejo na milijone sporočil, izdelali ustrezne programske
rešitve, ki uporabnika vnaprej opozorijo na nespodobno vsebino in se ji je torej
mogoče izogniti. Pri tem ne detektirajo samo pornografskih vsebin, ampak tudi
rasistične, neonacistične ipd. (Končno, glede same pornografije na internetu,
nekateri ugotavljajo celo pozitivne terapevtske učinke.) Ob skrbi za preveliko
prepustnost interneta pa je svet navdušila julija 1994 sprožena iniciativa
Digital Freedom Network, ki omogoča objavo gradiv izpod totalitarnih cenzur.
Upravičeno je bilo rečeno, da je to po sprejetju Deklaracije o človečanskih
pravicah najbolj razveseljiva stvar za človeštvo in največji korak naprej glede
svobode obveščanja.
Že hackerji na samem začetku komuniciranja preko računalniških omrežij so se
radi pregrešili čez običajno oliko (etiketo), in nesramnost, žalitve ter klevete so
do današnjih dni spremljevalke interneta. O tem je nastala obširna literatura,
ki jo Philip Thompsen povzema v nekaj teorij: 13
- deindividualizacijska teorija, povezana z možnostjo anonimnega nastopanja
na internetu;
- teorija socialne prezence, po kateri naj bi se na ta način pri osebnem
razgovoru nadomestilo gestikuliranje, mimika, intonacija itd.;
-
teorija komunikacijskega ekonomiziranja, ko se išče najkrajša forma.
Vsekakor se komunikacija preko interneta odvija mnogo hitreje in do “klika”
179