Informacijska družba - Ljudmila
Informacijska družba - Ljudmila
Informacijska družba - Ljudmila
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
82<br />
7. SLOVENIJA NA SVETOVNI LESTVICI<br />
RAZVITOSTI IT<br />
Obširna (308 strani velikega formata) publikacija “The global information<br />
technology report 2003-2004” (New York: Oxford University Press) je izšla kot<br />
tretja v seriji poročil, ki jih izdaja Svetovni ekonomski forum (WEF), uredili pa<br />
so jo Soumitra Dutta, Bruno Lanvin in Fiona Paua. V pripravi je sodelovalo<br />
kakšnih 150 institucij iz devetdesetih držav. Iz Slovenije je sodeloval Institut<br />
za ekonomske raziskave (P. Stanovnik, M. Dernovšek, A. Vahčič).<br />
Namen publikacije je Klaus Schwab iz Svetovnega ekonomskega foruma<br />
opredelil kot ocenjevanje napredka držav v pogledu njihove mrežne<br />
pripravljenosti ter kot kritično obravnavo ovir pri polni uporabi informacijske<br />
komunikacijske tehnologije (IKT). Na eni strani je treba dati državam<br />
primerjalno podlago za ovrednotenje lastnih dosežkov, na drugi strani pa jim<br />
preprečiti sprenevedanje in potvarjanje dejstev okoli nezadostne aktivnosti<br />
na tem področju.<br />
Poročilo je bilo prvič predstavljeno na Svetovnem vrhu o informacijski družbi<br />
decembra 2003 in se je s podnaslovom »K pravični informacijski družbi«<br />
postavilo na stran tistih, ki od IKT zahtevajo bistven prispevek k socialno<br />
uravnoteženi svetovni skupnosti. V tej luči je nekdanji kostariški predsednik<br />
Jose Maria Figueres postavil zahtevo po »connectivity for the next five billion«,<br />
če računamo, da je prva milijarda ljudi že na internetu.<br />
»Dot-com boom« se je končal enako spektakularno, kot se je začel in iluzije<br />
podjetnikov, da lahko vsi uspejo po vzorcu »Amazon-com«, so se razblinile.<br />
Zato pa so začele nastajati vladne e-strategije, po katerih se sistematično<br />
zlagajo potrebni pogoji za realne spremembe, obenem pa se dogajajo tudi<br />
paradigmatski premiki v glavah ljudi. Tako utemeljen razvoj že kaže rezultate,<br />
ki ne spominjajo več na prenapihnjene balone in na kramarsko pretiravanje,<br />
pač pa obetajo trajnostno uspešnost.<br />
Indeks mrežne pripravljenosti 2003-2004<br />
Soumitra Dutta in Amit Jain sta opredelila indeks mrežne pripravljenosti<br />
(NRI – Networked Readiness Index) kot stopnjo pripravljenosti države ali<br />
neke druge skupnosti na sodelovanje in uporabo IKT. V nekaterih panogah<br />
je IKT že hrbtenica dejavnosti, kot npr. v bankah, aviatiki, založništvu – tudi<br />
v knjižničarstvu. Kjer tega niso pravočasno dojeli, so te panoge propadle in<br />
posamezni taki primeri so tudi v Sloveniji.