Informacijska družba - Ljudmila

prva menedžerska revija in leta 1982 prvi filozofski ter prvi urbanistični časopis.
Približno polovico zapisov o informacijski družbi so objavili časopisi s področja
informacijskih, komunikacijskih in knjižničnih znanosti, druga polovica pa je
raztresenih po časopisih različnih strok, od sociologije, politologije, ekonomije,
do računalništva, naravoslovja in filozofije.
Informacijske družbe, ki jo karakterizirajo informacijske mreže, ne moremo
izenačevati z mrežami, o katerih v “Zgodovini informacijske znanosti 1945-
1985” pišeta Dorothy Lilley in Ronald Trice in imata pri tem izključno v mislih
le knjižnične kooperative. (Lilley/Trice, 1989) Zato njun izbor specialistov za
knjižnične mreže ne more kar avtomatsko veljati tudi za informacijsko družbo,
čeprav so nekateri pomembno sooblikovali tudi drugi koncept. 49
Rešitev, ki se ponuja na podlagi opisanih problemov znanstvene konceptualizacije
informacijske družbe, je interdisciplinarnost. Vendar, kot je mogoče razumeti
Tefka Saracevica, je to tudi ena od značilnosti informacijske znanosti:
“Informacijska znanost ima tri glavne značilnosti, ki so vodilni motivi
njenega razvoja in obstoja, deli pa si jih še z mnogimi novimi področji. Prvič:
informacijska znanost je po svoji naravi interdisciplinarna, vendar se odnosi
z različnimi disciplinami spreminjajo. Razvoj interdisciplinarnosti je vse prej
kot končan. Drugič: informacijska znanost je usodno povezana z informacijsko
tehnologijo. Tehnološki imperativ sili in usmerja razvoj informacijske znanosti,
tako kot počne tudi razvoj informacijske družbe. Tretjič: informacijska
znanost je, skupaj z mnogimi drugimi področji, aktivna udeleženka pri razvoju
informacijske družbe in ima močno družbeno in človeško razsežnost, nad in
onkraj tehnologije”. (Saracevic, 1995)
Informacijska znanost bi torej morala biti sposobna zapopasti fenomen
informacijske družbe, saj dejansko sodi v njeno znanstveno področje, kot sledi
iz definicije, ki jo je po Goffmanu povzel Miroslav Tuđman: “Informacijska
znanost se mora usmeriti na vsa vidna dejstva in dogodke, ki se nanašajo na
pojem informacije. Na ta način mora biti informacijska znanost organiziran
korpus znanja, zasnovan na načelih, s katerimi se razlagajo in poizkušajo odkriti
in v osnovnih potezah formulirati pogoji, pod katerimi se pojavljajo dejstva
in dogodki, ki se nanašajo na generiranje, prenos in uporabo informacij”.
(Tuđman, 1986)
Mnogo znamenj govori, da so se v ZDA in na Japonskem že opredelili in
informacijska znanost je v zadnjem desetletju na račun svoje kompetence za
informacijsko družbo pridobila mnoge prednosti, ki se kažejo pri izdatnejšem
financiranju raziskav in publikacij, pri povečanih možnostih zaposlovanja
informacijskih strokovnjakov in pri kurikularni preobrazbi na univerzah.
Problemi pa so v Evropi, kjer tradicionalne akademske strukture bolj ali manj
zavračajo informacijsko znanost. Zato je kar običajno, da se evropski poznavalci
22