Informacijska družba - Ljudmila

Lelas obravnava ob opredeljevanju mladih raziskovalcev za novo ali staro
paradigmo.[36] Nedvomno pa je moda bolj prisotna v družboslovju, kjer je
priznanje izraziteje odvisno od same izbire raziskovalnega problema, ki mora
biti “in”. Seveda se nihče ne strinja z oznako modnosti, ampak vsi govorijo o
čistem znanstvenem ozadju.
Vse raziskave po vrsti jasno kažejo, da je prisotnost invisible college – ali z
drugimi besedami delovanje mreže produktivnih znanstvenikov – znamenje
dobrega zdravja oz. zanesljivega progresa na nekem znanstvenem področju.
Znanstveno področje brez invisible college je v problematičnem stanju in
znanstvenike bi moralo zelo skrbeti, da so njihove teme v zatonu.
Opombe in viri
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
224
Ziman, John: The force of knowledge. The scientific dimension of society. London, Cambridge
University Press. 1976. Str. 90.
Merton, R.K.: Science, Technology and Society in Seventeenth Century England. New York,
Howard Fertig. 1970.
Bazala, Vladimir: Pregled povijesti znanosti. Razvoj ljudske misli i obrazovanja. Zagreb,
Školska knjiga. 1980. Str. 115-128.
De Solla Price, D.J. and De Beaver, D.: Collaboration in an Invisible Collage. American
Psychologist, Vol. 21, No. 11, 1966.
Lelas, Srđan: Promišljanje znanosti. Zagreb, Hrvatsko filozofsko društvo. 1990. Str. 226.
Lilley, B.D. and Trice, W.R.: A History of Information Science 1945-1985. San Diego, Academic
Press Inc. 1989. Šercar, M.T.: Selektivna bibliografija ključnih prispevkov k informacijskim
znanostim. Maribor, IZUM. 1997. (neobjavljeno)
Paisley W.: The Convergence of Communication and Information Science. Library and
information science in the electronic age. Philadelphia, ISI Press. 1986. Str. 146-147.