Informacijska družba - Ljudmila

Varnost in zaupnost na internetu
Glede varnosti in zaupnosti so posebej zanimive nove in bodoče članice, ki se
delijo v dve skrajni skupini: ene (posebej Latvija in Poljska) so silno zaskrbljene,
druge (posebej Bolgarija in Madžarska) pa skrajno brezskrbne. Slovenski
izprašanci so se razvrstili na sredino, kot tudi starejše članice, kar je posledica
okoliščine, da imajo vendar le nekoliko daljšo izkušnjo z internetom in ne
reagirajo po »halo-efektu«.
Se pa Slovenci od novih članic (ter od Grčije, Španije in Portugalske) ne
razlikujejo glede zaupanja v prodajo prek interneta. Nad 80% anketiranih
v teh državah se ne misli spuščati v tako tvegano zadevo. To je dvakrat višja
abstinenca kot v informacijsko razvitih državah, kar za uvajanje sodobnih oblik
trgovanja (in drugih oblik e-poslovanja) ni ravno obetavno. Ni pa jasno, ali gre
pri tem za nezaupanje v internet ali v trgovce?
Glede občutka varnosti je značilno, da se anketirani v informacijsko nerazvitih
članicah EU najpogosteje pritožujejo nad vdori v njihove računalnike, kar diši
po opravičevanju neuporabe informacijske tehnologije. Med motečimi dejavniki
absolutno prevladujejo virusi, sledijo neavtorizirani vstopi v interno omrežje,
manipulacije s programsko opremo, kraje identitete itd. V članicah EU ima 4/5
organizacij tako ali drugače opredeljeno varnostno politiko za internet, vendar
pa se pri tem preveč enostransko osredotočajo le na viruse.
Informacijsko podpovprečno razvite članice EU navajajo vrsto ovir za
izboljšanje varnosti. Tako Španci tožijo nad previsokimi stroški, pomanjkanjem
časa in kompleksnostjo tehnologije. Najbolj informirani Finci pa povedo, da
je problem v neusposobljenosti ljudi.
Elektronsko trgovanje
Med slovenskimi anketiranci jih 4% redno in 3% občasno kupuje preko
interneta, kar nas uvršča v skupino držav, ki so najbolj zadržane glede te oblike
poslovanja. V primerjavi z našimi skupnimi 7% se Estonija izkaže s 15%, med
informacijsko razvitimi pa Danska s 40%, VB s 36%, Švedska s 37%, ZDA z 42%
itd. Za razliko od drugih držav, kjer med udeleženci elektronskega trgovanja
nastopajo tudi starejše generacije, se pri Slovencih pojavljajo izključno mladi,
kar ni skladno z dejstvom, da spada Slovenija med države z »informacijsko
tradicijo«. Vseeno pa Slovenija v zadnjih letih ne izkazuje nikakršnega napredka
na tem področju, ki je sicer očiten v mnogih dosedanjih in bodočih članicah
EU (napredka ni v Italiji, Bolgariji, Madžarski, Poljski, Romuniji).
Glede vsebine elektronskega trgovanja so slovenski anketiranci podobni
77