Zoran Sulejmanov - Komentar na ZIS (p. 563)

po eden, treba apriorno da go isklu~i preina~uvaweto po bilo koj od
drugite osnovi, zakonodavecot toa izri~no }e go ka`el. Isto taka, ako
smetal deka treba da se opredelat granici na pravi~niot iznos na
namalenata ili zamenetata kazna koi ne smeeat da se nadminat so
zaedni~ko koristewe na ovie instituti, samiot }e izgotvel "{ema" vo
koja tie granici treba da se pomestat. Kreatorite na na~elniot stav
se obiduvaa da go storat tokmu toa, no samo vo odnos na koristeweto na
osnovite - pomiluvawe i VUK. So negovata primena treba{e da se
otstranuva nepravi~nosta nastanata poradi neznaewe, ili podobro
ka`ano, poradi neinformiranost ili otsustvo na koordiniranost
me|u dva razli~ni organi. Pri toa e izbran sosema pogre{en i
neligitimen pat. Namesto da se nastojuva da se otstranat pri~inite na
neusoglasenosta preku iznao|awe na~ini {to }e go usovr{at
doa|aweto do potrebnite informacii, se pristapi kon iznao|awe
na~in kako da se otstranat posledicite na takvata neusoglasenost so
usvojuvawe na~ela koi vo osnova se vo protivre~nost so postojnite
na~ela na pravniot poredok. Taka se dojde do apsurdna situacija: so
odluka na Vrhovniot sud na Republika Makedonija zasnovana vrz
nekakov si na~elen stav, potkrepen edinstveno so avtoritetot na onie
koi go donele a, ne so zakonska zasnovanost i pravna argumentacija, da
se derogira odluka na Pretsedatelot na dr`avata, i obratno.
Koristeweto na metodite na matemati~ko presmetuvawe vo ovie slu-
~ai e tokmu toa, i ni{to drugo. Pravi~nosta na edna odluka treba da ja
ceni sekoj od ovie organi zasebno vo ramkite na svoite ovlastuvawa, a
ne so donesuvawe na dopolnitelna odluka so koja se negira tu|ata
odluka, i {to e osobeno bizarno - seto toa da se pravi poradi sopstvenoto
neznaewe. Ona {to me|utoa sepak e naj~udno i nedozvoleno, e
pomesteno vo sozdadenata praktika, ~lenovite na sovetot koi
re{avaat po VUK, takvoto neznaewe da go opravduvaat samo so faktot
deka ne go poglednale slu`beniot vesnik vo koj e objavena odlukata za
pomiluvawe (?!).
Za onie na koi ne im e prifatlivo i toa deka Pretsedatelot na
dr`avata i Vrhovniot sud se sosema razli~ni i eden od drug napolno
nezavisni organi koi ne mo`at zaemno da si gi derogiraat nitu svoite,
a kamo li tu|i odlu}i, i toa osobeno ne spored nepostoe~}i na~elni
stavovi, im go nudime i posledniot argument protiv nivno koristewe.
Toa e argumentot deka nutu Vrhovniot sud ni Pretsedatelot ne se
nadle`ni da donesuvaat odluki koi se odnesuvaat na izvr{uvaweto na
sankciite. Toga{ otkako edna odluka }e stane kone~na (pravosilna i
izvr{na), nadle`e`ni za nivno izvr{uvawe se isklu~ivo organite
opredeleni so ZIS. Vo konkretniov slu~aj toa e Direkcijata od ~l. 23
st. 1 ZIS. Ottamu donesuvaweto na bilo kakvi na~elni stavovi na
368